Uporabnik:Shabicht/peskovnik
Prosimo, pusti to vrstico pri miru (glava peskovnika) !!
| Congregatio Filiarum Mariæ Auxiliatricis | |
 | |
| Okrajšava | FMA |
|---|---|
| Slogan | Da Mihi Animas Caetera Tolle |
| Ustanovitelj | sveta Marija Dominika Mazzarello sveti Janez Bosco (Don Bosko) |
| Kraj ustanovitve | Mornese, Italija |
| Tip | Katoliški verski red |
| Sedež | Via dell'Ateneo Salesiano 81, 00139 Rim, Italija |
| Drugi kraji |
|
| Spletna stran | https://www.fma.si |
Družba hčera Marije pomočnice (ital. Figlie di Maria Ausiliatrice), kratica: FMA (lat. Congregatio Filiarum Mariae Auxiliatricis), opisno: Don Boskove salezijanke, je ženski cerkveni red, ki deluje kot apostolska družba.
Njegove članice se posvečajo izobraževanju in skrbi za revna ter zapuščena dekleta in žene, po zgledu redovne soustanoviteljice Marije Dominike Mazzarello in v skladu s pravilnikom družbe, sprejetim v italijanskem mestu Mornese.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Ime je družbi izbral soustanovitelj Janez Bosko. 5. avgusta 1872 je prva skupina sester izpovedala zaobljube uboštva, čistosti in pokorščine.[1]
Leta 2020 je družba imela 11.535 članic (sester) v 89 državah in na petih kontinentih.[2] [3]
Poslanstvo
[uredi | uredi kodo]Družba ohranja prvine krščanskega oznanjevanja ter zavezanosti k izobraževanju, članice delujejo v samostanih, večinoma v urbanih okoljih, skrbijo za vzgojo, pomoč ter osamosvojitev deklet in žensk vseh starosti in stanov. Sestre posebej gojijo marijansko duhovnost in pobožnost do Marije pomočnice kristjanov ter evharistije, enostavnost in ponižnost v medsebojnih odnosih, zavezanost tudi do vzgoje in izobraževanja otrok in mladine.
Hčerke Marije pomočnice na Slovenskem
[uredi | uredi kodo]| Marijin dom | |
|---|---|
| Napaka Lua v Modul:Location_map v vrstici 419: No value was provided for longitude. | |
| Splošni podatki | |
| Tip | samostan |
| Lokacija | Bled |
| Naslov | Partizanska cesta 6 4260 Bled |
| Začetek gradnje | 1967 |
| Otvoritev | 1969 |
| Prenovljeno | 2007 |
| Lastnik | Hčerke Marije Pomočnice (FMA)[4] |
| Spletna stran | |
| https://www.facebook.com/p/Rooms-Preno%C4%8Di%C5%A1%C4%8Da-Marijin-dom-100080040782756/ | |
Marijin dom je eden izmed samostanov reda Hčera Marije Pomočnice (FMA) (Don Boskovih salezijank) v Sloveniji, nahaja se na Bledu, na Partizanski cesti.
Opis
[uredi | uredi kodo]Samostanski kompleks na levi strani od vhoda obsega prostore za bivanje redovnic, kuhinjo in skupno jedilnico.
Novi Marijin dom
[uredi | uredi kodo]V novejšem traktu (2007), zgrajenem na desni strani, je sedaj več eno in dvoposteljnih sob z lastno kopalnico, namenjenih družinam, posameznikom in skupinam, ter vsem tistim, ki prihajajo na duhovne vaje in na druge dejavnosti. Hkrati pa sestre prejemajo tudi skupine z lastnim programom.
Kapela Svete družine
[uredi | uredi kodo]Leta 2007 je bila v pritličju zgrajena kapela Svete družine, ki je nadomestila poprejšnjo. V bližini velike kapele se nahaja še manjša kapela, namenjena predvsem osebni molitvi.
Večnamenska dvorana
[uredi | uredi kodo]V pritličju novega Marijinega doma je večja multimedijska dvorana. Primerna je za najrazličnejša srečanja in predavanja (sprejme do 120 oseb). Dvorano je mogoče najeti tudi za razne seminarje, izobraževanja in druge prireditve. Novi Marijin dom ima še dva manjša delovna prostora, prav tako stari Marijin dom. Vsi ti prostori se po potrebi lahko spremenijo v sobe z ležišči.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Redovnice reda Hčere Marije Pomočnice (FMA) so svoje poslanstvo na Bledu začele leta 1967, ko sta jim blejska domačina, starejša zakonca brez otrok, prepustila svoje nepremičnine. Leta 1969 se je na Bledu oblikovala prva redovna skupnost hčera Marije Pomočnice. Število sester je sčasoma naraščalo, prav tako pa tudi število otroških in mladinskih skupin, ki so na Bled prihajale na razne duhovne programe. Posledično se je širil tudi samostan, ki se je najprej imenoval »hiša mladih«, zatem »hiša duhovnih vaj bl. Lavre Vicuña«, sedaj pa »Marijin dom«.
Samostan danes
[uredi | uredi kodo]Zadnja večja pridobitev je bil novi Marijin dom, zgrajen leta 2007 in lociran nasproti staremu domu.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Začetki Družbe hčera Marije pomočnice«. Pridobljeno 15. novembra 2024.
- ↑ »The FMA institute in the World«. Pridobljeno 15. novembra 2024.
- ↑ Daughters of Mary Help of Christians, Western Province, USA Arhivirano 8. februar 2016 na Wayback Machine.
- ↑ »Hčerke Marije pomočnice«. Pridobljeno 15. novembra 2024.
Viri
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Novi veliki zvon
[uredi | uredi kodo]
V livarni Grassmayr v Innsbrucku so v decembru 2023 za nadžupnijsko cerkev sv. Jurija vlili novi veliki zvon,[1] ki je nadomestil poprejšnja dva (iz 1869 oz. 1924). Razen najstarejšega Schneiderjevega zvona so namreč vse ostale konjiške zvonove v razrez odpeljali med prvo in še enkrat med drugo svetovno vojno. Veliki zvon ima težo 2870 kg. Po blagoslovu so ga v zvonik dvignili 21. aprila 2024.
Novi zvon velja za repliko nekdanjega velikega zvona iz leta 1924. Izdelali so ga namreč s pomočjo ohranjene fotografije predhodnega zvona, ki je bila posneta pred stoletjem v tedanji mariborski zvonarni Bühl.[2] Identična predhodnemu sta okrasje in krona zvona, na kateri so upodobljene petere levje glave.[3]
Napisi
[uredi | uredi kodo]Nad okrasjem na spodnjem delu polja:
+ TESTIFEOR ZELUM ET FIDEM PAROEHIANORUM GONOVIENSIUM (latinski tekst je povzet po nekdanjemu konjiškemu velikemu zvonu iz 1869) PRIČUJEM O GOREČNOSTI IN VERI KONJIŠKIH ŽUPLJANOV A.D.1869.1924.2024 +
Med bokom in udarnim poljem:
+ TROEDINEGA BOGA MOJA PESEM SLAVI, VARSTVA SV. JURIJA, MATERE BOŽJE, SV. JOŽEFA, BL. ANTONA MARTINA SLOMŠKA IN ANGELOV VARUHOV PROSI +
+ ARHIDIAKON JOŽEF VOGRIN SO ME V KONJICE DOBILI, KER PREDNIKA DVA SO V KANONE PRELILI +
Srednji in mali grassmayrjev zvon (1984)
[uredi | uredi kodo]Napisi in simboli
[uredi | uredi kodo]Pod klobukom srednjega grassmayrjevega zvona je napis:
JEZUS KRISTUS ODREŠENIK OZNANJUJ VERO, ZVONI MIR KLIČI SLOV. KONJICE
Na sprednji strani polja je podoba Jezusa na križu, na zadnji strani pa oznaka livarne Grassmayr.
Pod klobukom najmanjšega grassmayrjevega zvona je napis:
SVETI DUH TOLAŽNIK RAZSVETLJUJ RAZUM IN SRCE, VABI K MOLITVI SLOV. KONJICE
Na sprednji strani polja je podoba s simbolom Svetega Duha, t.j. ognja ki preoblikuje, na zadnji strani po oznaka livarne Grassmayr.
Zvonjenje
[uredi | uredi kodo]V zvoniku nadžupnijske cerkve je četvero zvonov sedaj uglašenih na napev Salve Regina, to je v tonih B° +6/16, d' +6/16, f' +6/16 in g' +6/16.[4]
Urno zvonjenje se preko udarnih kladiv z bitjem opravlja ob polni uri (udarci glede na uro) in z enim udarcem kladiva vsake četrt ure, redno zvonjenje pa se vrši zjutraj ob 7.00 uri, opoldne in zvečer (ob 19.00 uri).
Bogoslužno zvonjenje se med tednom opravlja 15 minut in nato še 3 minute pred bogoslužjem, nedeljsko in praznično zvonjenje pa eno uro pred bogoslužjem, 15 minut in zatem še 3 minute pred bogoslužjem.
Mrliško zvonjenje (cinklet) se v Slovenskih Konjicah sedaj opravlja na naslednji način:
- ob naznanilu smrti škofa ali duhovnika zvoni novi, t.j. največji grassmayrjev zvon;
- ob naznanilu smrti moškega zvoni najstarejši schneiderjev zvon;
- ob naznanilu smrti ženske zvoni srednji grassmayrjev zvon;
- ob naznanilu smrti otroka zvoni najmanjši grassmayrjev zvon.
Pogrebno zvonjenje se opravlja z zvonovi podružnične cerkve sv. Ane, ki stoji na pokopališču.
- ↑ »Konjiški zvonovi«. Pridobljeno 5. septembra 2024.
- ↑ »Zloženka Obnova zvonika«. Pridobljeno 12. junija 2024.
- ↑ »Zloženka Obnova zvonika«. Pridobljeno 12. junija 2024.
- ↑ »Obnovljeni zvonik in zvonovi tudi darilo zanamcem«. Novice. Zv. 1736, št. 22. avgust 2024. Novice d.o.o. str. 2, 3. Pridobljeno 22. avgusta 2024.