Uporabnik:Stebunik
Wikipedija:Babilon Števec urejanj · Globalni števec | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
|
Moje pesmi
[uredi | uredi kodo]Novejši črkospevi
[uredi | uredi kodo]Jezus nam prinaša mir (Velikonočno voščilo 2023)
[uredi | uredi kodo]Vojna v Ukrajini divja že celo leto, čeprav je bila zamišljena le kot kratek “policijski pohod”, kot nekakšen “Blitzkrieg” – ko naj bi v tednu dni Rusi zasedli deželo in zamenjali vlado. Politčni analitičar in dejavni sodeležnik dogodkov ob razpadu Jugoslavije, in eden najboljših poznavalcev razpada Sovjetske zveze - kar je vse povepzano z okoliščinami, ki so bile kot uvod v ukrajinsko tragedijo - Drašković, je ob prvi obletnici napada zatrdil, da ta bratomorilna vojna ne bo hitro končana in da se ne bo odvijala po načrtih iz Kremlja. [1] Dejal je tudi, da so posredno za napad krive tudi zahodne sile, ki so zahtevale od Ukrajine, da izroči svojo najmočnejšo obrambo - atomsko orožje - Rusiji, ki se je v zameno obvezala, da bo "varovala njeno suverenost in nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja" (!).
Svet občuduje neverjetne žrtve, ki jih je pripravljeno prijateljsko ukrajinsko ljudstvo prispevati za svojo neodvisnost, mir in svobodo; obenem pa se zgraža nad okupatorjevimi hudodelstvi v Buči[2] in drugod, zlasti pa nad neverjetno krajo otrok. Mir in sloga, sprava in sodelovanje so potrebni tako pri nas kot po vesoljnem svetu.
-
Kittens mark the greenery of Palm Sunday
-
Yellow forsythia is the first harbinger of spring
-
Catholics and Evangelicals celebrate Easter together in Bele Blato
-
The storks returned early this year
-
In Mužlja, there is a blessing of kittens on Palm Sunday
-
snow fell on the blooming peaches
-
Snow in April is not even a rarity
-
Snowy peaches bring greetings
-
Belo jezero – White lake – with Easter-greetings
-
Easter acrostic in Serbo-Croatian
-
Belo jezero – White like in Banat
-
Easter acrostic in English
-
Easter acrostic in Slovene
-
Window with flowers
-
Flowers welcome you
(črkospev slovensko) |
(slovostih srpsko-hrvatski) |
(acrostic English) |
(betűvers magyarul) |
---|---|---|---|
Nam in svetu daj svoj mir! |
Isus nam donosi mir, |
Jesus brings us lasting peace |
Jézus békét hoz világnak |
-
Blagoslovljene mačice po vojvodinski navadi na Cvetno nedeljo rabijo kot butare, snopi, pušli
-
Središče mužljanske župnije
-
Opozorila na vseokužbo za koronavirusom nas opozarjajo na previdnost
-
Breskve veselo cvetijo in so odporne na virus
-
Velikonočna voščilnica iz 1900
Prijatellj človeka (Velikonočno voščilo 2022)
[uredi | uredi kodo]Besedilo je moje, izvirno, napev pa je lahko na melodijo tele pesmi:[4]
(črkospev slovensko) |
(slovostih srpsko-hrvatski) |
(acrostic English) |
(betűvers magyarul) |
(Akrostichon deutsch) |
(acrostico italiano) |
---|---|---|---|---|---|
Prijatelj človeka od mrtvih je vstal |
Donosi nam nadu Bog, stvoritelj naš |
Jesus loves all poor mankind |
Húsvét a békéjét adjon a népeknek, |
Tod ist überwunden, weil Herr hat besiegt, |
Risorto Gesù è in Ucraina |
Jezus upanje krepi (Božično voščilo 2021)
[uredi | uredi kodo]Božič je bil in vedno bo družinski praznik miru, dobrote in ljubezni – zato bo vedno obstal kot smerokaz človeštvu k pravim in trajnim vrednotam. Takrat se je učlovečeni Božji Sin Jezus Kristus rodil v Betlehemu od Device Marije. Od tega dogodka vse človeštvo šteje leta. To je torej pravi dan miru in sprave. Zato so angeli peli: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir vsem ljudem dobre volje!" Tudi mi prinašajmo v svojo okolico mir, spravo in dobroto. Dajmo slavo Bogu z molitvijo, prisostvovanjem pri sveti maši, pejemanjem zakramentov, zlasti spovedi in obhajila - pa bo zasijala Božja slava tudi na zemlji in človeštvo bo zacvetelo v zadovoljnosti, medsebojnem spoštovanju in občudovanju čudovitih Božjih del. Vesele Božične praznike vsem ljudem dobre volje, vsem, ki praznujete!
(črkospev slovensko) |
(slovostih srpsko-hrvatski) |
(acrostic English) |
(betűvers magyarul) |
---|---|---|---|
Jezus upanje krepi |
Isus nadu nam uliva |
Christmas will always be nice holiday |
Karácsony szép mindig is volt, |
Gospodar življenja (Velikonočno voščilo 2021)
[uredi | uredi kodo](črkospev slovensko) |
(slovostih srpsko-hrvatski) |
(acrostic English) |
(betűvers magyarul) |
---|---|---|---|
Gospodar, življenja stvarnik, |
Bog koronu pobedio |
God overcame death over cross - holy wood |
Jézus mindig velünk itt van: |
Če napade te korona (Božično voščilo 2020)
[uredi | uredi kodo]Tukaj je splet za obveščanje o gibanju prebivalstva na Zemlji, kakor tudi o poteku bolezni kovid-19 ali virusa korona, kar bo vsaj še nekaj časa pereče. Na Božič 2020 živelo 7,834,543,258 prebivalcev [5], od katerih je bilo okuženih s koronavirusom 80,002,079, umrlo 1,753,792, a okrevalo 56,341,152. [6]
Korona ga krona je naslov črkostiha-akrostiha od letos spomladi. Kljub rožnogledim predvidevanjem nekaterih krivih prerokov, da bo korone konec za mesec-dva, sem imel prav v predvidevanju, da se bo trajanje te neznane bolezni zavleklo; in res se je podaljšala njena grožnja vse do Božiča – in nič ne jenjava. In ne bi, če ne bi iznašli rešilnega cepiva. Tako hvala Bogu, 27. decembra začenjajo v EZ cepljenje – v Srbiji so začeli že pred Božičem.
Nekateri dandanes strašijo pred cepljenjem, češ da povroča neplodnost. Ali ni glavni vzrok neplodnosti in da ni dovolj ali sploh nič otrok, sovražen odnos do življenja. Če kdo živi pred poroko ko da je v zakonu, po poroki pa ko da je samski, ali je to spodbuda za sprejemanje otrok? Da ne govorimo o splavu, ki ga nekatera gibanja smatrajo za »pravico« - in ne upoštevajo, da ima tudi nerojeni otrok pravico do življenja. Potem pa grmade protispočetnih sredstev, ki jih reklamira seksomafija z ogromnimi dobički – ne pa kaj je prav in narodu v korist. Koliko otrok pa ima povprečna družina? Enega, največ dva. O teh perečih vprašanjih govori tudi ta mnogojezični črkospev, ki ima posebno izvirno misel. Besedilo črkostiha je podrejeno zamisli, ki jo dajo prve črke pesmi. V teh dneh cepljenje vzbuja novo upanje.
Korona ga krona je naslov velikonočnega črkostiha-akrostiha. Podoben naslov ima božično-novoleni črkoslov. To ni v duhu strašenja, ampak zbujanja (za)upanja in odgovornosti. Korona pomeni v latinščini krono ali venec. Ne krona ga virus, ampak mi ljudje, ker smo neurejeni in nespoštljivi, neprevidni in neodgovorni. COVID-19 – med ljudstvom bolj znan kot koronavirus, je prišel v Slovenijo 4. marca. Kmalu se je sodobna kuga tako razširila, da je Slovenija postala vodilna po obolelosti med bivšimi jugoslovanskimi republikami. Marsikje so po svetu uvedli izredno stanje z osnovnim sporočilom: »Ostanite doma!«
Sedanji drugi (ali morda že tretji) val te vseokužbe je pa še hujši od prvega. Ni prav, da nekomu očitamo širjenje - saj virus ni kot pes, ki ga privežeš na verigo. Zato previdnost vsekakor ni odveč. Nekateri so se zbirali iz kljubovalnosti in nasprotovanja trdim ukrepom ali iz drugih vzgibov: tako po Ameriki s hudimi rasnimi nemiri po Sloveniji so se zbirali kolesarji, po Črni so imeli politične pobožno obarvane procesije; po Beogradu bi študentom previdnostni ukrepi omejili nočno življenje. Zato iz skrbi za lastno zdravje spoštujmo pametne ukrepe in nujno sodelujmo, čeprav to ni vedno lahko in nam ni všeč; saj pravi pregovor: "Sloga jači - nesloga tlači!"
Če hočeš, da crkne hudir koroná: |
Javno se okupljate, ako neoprezni ste: |
Zato voščim »mirne božične praznike ter zdravo Novo leto 2021!«
(črkostih slovensko) |
(slovostih srpsko-hrvatski) |
(acrostic English) |
(betűvers magyarul) |
---|---|---|---|
Če napade te korona |
Ako umreš od korone? |
Dangerous coronavirus |
Ha megtámad a koróna |
Korona ga krona (Velikonočno voščilo 2020)
[uredi | uredi kodo]Nekateri mladi so govorili spomladi: „Nič ne de, če se okužim – hočem potovati in uživati!“ – a po okužbi so bridko obžalovali svojo lahkomiselnost; [10]. Tudi nekateri odrasli so se na začetku vseokužbe delali norca iz smešnega virusa; [11] - ki pa danes nikomur več ni smešen. Zavoljo njega je (vsaj) ena državnica (Merklova) morala u karanteno, en predsednik (Johnson) je hudo zbolel in so ga morali prepeljali v bolnico; tudi Vučićev najstarejši sin Danilo je moral v bolnico, ko se je kot prostovoljec okužil. Medtem se je Amerika povzpela na prvo mesto po številu okuženih, kjer dnevno umira že dva tisoč ljudi (podatek od danes, 9. aprila (Aljazeera).[12]
Mi kristjani poskušamo gledati na to ujmo tudi pozitivno. Odkritosrčno moramo priznati, da nam je ta čas preizkušnje temeljito očistil naravo. Nad mnogimi področji zrak že zdavnaj ni bil tako čist. Česar niso mogli doseči dolgovezni shodi in slovesne izjave, to je uspelo za kratek čas malemu virusu. Ekološko je danes naše Zemlja zdrava in blešči, ker tovarne in avtomobili ne onesnažujejo okolja. Bolezen je vrh tega odkrila mnoge heroje: med zdravstvenimi delavci, ki se žrtvujejo za bolnike celo kadar sami niso zadosti zavarovani; med sorodniki, ki skrbijo za svoje drage domače zlasti starejše; pa tudi med verskimi delavci – redovniki, redovnicami in duhovniki. Neki duhovnik je umrl, ko je podaril svoj dihalnik (=respirator) v prid mlajšemu bolniku, ki ga ni niti poznal ne.
Ti čudoviti zgledi so nam spodbuda, da skazujemo večjo pozornost in ljubezen do svojih bližnjih – pač do tistih, s katerimi smo v teh okoliščinah skupaj: doma, v domu ali v bolnišnici. Prisiljeni smo z njimi biti več časa, kar je tudi priložnost za potrpežljivost in uslužnost. Angleži pravijo: »The friend in need – is a friend indeed« tj. »V stiski se pokaže, kdo je pravi prijatelj«. Nekdaj smo molili: »Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod!« Spomnimo se tega im molimo med postno žalostjo (Veliki petek Jezusovega trpljenja) in velikonočno radostjo (Jezusovo vstajenje); Jezus ne le, da zdravi bolnike, ampak s svojim vstajenjem premaguje vsako bolezen, pa tudi samo smrt, strah, hudiča in pekel ter nam odpira vrata raja.
Vzemimo v roke koristno „korono“ = „rožni venec“ (korona pomeni tudi »venec« - od tega slovenski rožni venec), pa bomo z vztrajno molitvijo premagali to preizkušnjo na našo srečo on Božjo čast. Pokesajmo se za svoje grehe in naredimo primerne dobre sklepe – molimo tudi za spreobrnjenje grešnikov ter za prenehanje vseokužbe.
Zato Vam in vsem Vašim želim veliko zdravja in sreče ter Božjega blagoslova; vsem voščim »Veselo Veliko noč!«
(črkostih slovensko) |
(slovostih srpsko-hrvatski) |
(acrostic English) |
(betűvers magyarul) |
---|---|---|---|
Korona ga krona zelo |
Korona je veliko zlo. |
Mysterious Corona virus sows a death |
Koronavírus nem érti a tréfát! |
Slava Bogu – mir duši (Božično voščilo 2019)
[uredi | uredi kodo]Božič je pomanjševalnica od Bog, torej mali Bog, Božič, rojstvo Boga med ljudmi. Mi kristjani (katoličani, pravoslavci in protestantje) verujemo, da Kristus ni le zgodovinska osebnost (celo to mu nekateri oporekajo), od čigar rojstva štejemo leta, in da torej ni le človek, ampak tudi Bog. Iz tega logično sledi tudi prepričanje, da nam lahko pomaga v vsakršnih okoliščinah – in to izražajo največ božične in velikonočne pesmi. Seveda naj ne bi bila na prvem mestu prošnja, ampak predvsem češčenje, zahvaljevanje, zadoščevanje. Pa ne le Bogu, zahvaljujmo in veselimo se tudi svojih bližnjih, predvsem sorodnikov, znancev in prijateljev: potem bodo naši odnosi bolj pristni in človeški in bo ustvarjeno pravo božično družinsko razpoloženje, ki si ga vsi želimo in ga tako manjka.
(črkostih slovensko) |
(slovostih srpskohrvatski) |
(acrostic English) |
(betűvers magyarul) |
---|---|---|---|
Slava Bogu na višavah, |
Slava Bogu na visini, |
Glory to God in the heaven |
Angyal énekel a mennyből: |
Evtanazije nikdar (Velikonočno voščilo 2019)
[uredi | uredi kodo]Evtanazija (svojevoljni samomor) pomeni obup nad življenjem, poraz človeškega upanja. Na Veliko noč se spominjamo Jezusa, ki je vstal od mrtvih po hudem trpljenju ter nas rešil peklenskega zmaja. Zato ne bomo zavrgli iz napačnega sočutja niti svojega niti tujega življenja, ampak ga reševali – od spočetja pa do naravnega konca. Kdor pogublja življenje, sebe in druge izroča sovražniku človeškega rodu – hudiču, ki je ubijalec od začetka (Jn 8,44). Mi pa bodimo z velikonočnimi angeli, ki so znanilci življenja, miru in sloge. Zatorej voščim Vam, Vašim sorodnikom, prijateljem in znancem veselo Veliko noč!
(črkostih slovensko) |
(slovostih srpskohrvatski) |
(Betűvers magyarul) |
(acrostic English) |
---|---|---|---|
Evtanazije nikdar! |
Eutanazija je greh! |
Az élet Isten ajándéka! |
Euthanasia is one great sin, |
Nerojenemu otroku
[uredi | uredi kodo]»Otroci so naše največje bogastvo!« Ko trkajo na naše duri, pa so morebiti včasih tudi breme. Nekateri se zato niti ne rodijo. Pesem »Nerojenemu otroku« spodbuja matere in očete, ter vse prijatelje in znance, da po svojih močeh pomagajo, da bodo otroci še naprej prihajali med nas. Če hočemo kot narod obstati, so ravno otroci jamstvo. Ob teh božičnih dneh se spominjamo Deteta, ki se je rodilo v skrajni revščini in je bilo že od začetka ogroženo. Podobno se godi tudi danes nerojenim otrokom. Pomagajmo materam, da jih lažje sprejmejo. Potem bo upanje zopet zacvetelo. Vsem, ki praznujete, želim vesele Božične praznike in srečno Novo leto. Pa veliko uspehov pri urejanju čudovite enciklopedije – Wikipedije!
Niso dali ti pravice |
Nisu dali ti slobode |
Нису дали ти слободу |
Még nem jöttél a világra |
---|
Veselje vstajenja
[uredi | uredi kodo]»Veselje vstajenja« izraža pozitivno gledanje na človeško bivanje v povezavi s Kristusovim vstajenjem od mrtvih, ki pomeni za kristjane temelj verovanja. Naj bo tudi vsem Vikipedistom lepo v velikonočnih praznikih, pa tudi sorodnikom, prijateljem in znancem: zdravje in mir, veselje in sreča!
1.Veselje vstajenja spomladi odmeva, |
1.Svima vama sretan Uskrs! |
1.Свима вама срећан Васкрс! |
1.Húsvét jött hozzánk |
---|
Dobro nam je biti tu
[uredi | uredi kodo][13] Vesele Božične praznike in srečno, mirno ter zdravo Novo leto 2018!
1.Dobro nam je biti tu! [14] |
1.Dobro nam je biti tu! [16] |
1.Jó nekünk lenni itt! [18] |
1.It is good to be here[20] |
---|
„Ljubite se med seboj!“
[uredi | uredi kodo]1.Ljubite se med seboj |
1.Szeressétek egymást mindig, |
1.Љубите се међу собом! |
1.Ljubite se među sobom |
Slikovna zbirka pirhov
[uredi | uredi kodo]-
Luka se veseli pirhov - saj sluti, kaj ga še čaka
-
Svež pirh poraja življenje in veselje
-
Piščanec se sam skobaca iz jajca
-
Vesele Velikonočne praznike vsem, ki kaj daste nanje
-
Vsem pa naj bo otroško veselje v pomiritev
Prelepa noč, izlivaj mir
[uredi | uredi kodo]Pesem miru za miren Božič
1.Prelepa noč, izlivaj mir |
1.Csodálatos éj, békét önts, |
1.Predivna noć, izlijevaj mir |
1.Predivna noć, izlivaj mir |
Slikovna zbirka 2
[uredi | uredi kodo]-
Češčenje pastirjev - Gerard van Honthorst, 1622
-
Mavrica nad šentiljskim središčem
Slikal Jakob Grošl
3. marca 2020 -
Rác Roberto nastopa v Mužlji
Starejši črkospevi
[uredi | uredi kodo]Bog podari srečo ti
[uredi | uredi kodo]1.Bog podari srečo ti, |
1.Bože daruj sreću ti, |
1.Békét ajándékozzon |
1.Happy Christmas give us God, |
Angeli so oznanili
[uredi | uredi kodo]Angeli so oznanili je Božični črkospev v štirih jezikih: slovenskem, srbohrvaškem, madžarskem in angleškem. Po volji se lahko tudi poje, ker ima svoj napev in se sklada z vsemi štirimi besedili, ki imajo skupno tudi to, da so vsako v svojem jeziku črkostihi. Besedilo in napev je napisal Stebunik. Prepevajte veselo, širite vneto in se veselite življenja, ki je največji Božji dar človeku.[23] Imel sem tudi odlične izvajalce, čeprav kamerman ni dobro opravil svoje naloge - tresel je kamero med snemanje - je napev in petje dovolj razločno. [24]
1.Angeli so oznanili |
1.Isus u štali se rodi, |
1.Kellemes Karácsonydala, |
1.Many angels fly together |
---|
Toplice Topolšica (črkospev 20. II. 2001)
[uredi | uredi kodo]Tam daleč pod hribi Šaleške doline
Osamljena jasa očem se odkriva:
Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem
Lepota – odsvit je nebeške modrine.
Izvira zdravilni izvirk iz globine –
Ceniti ga znajo bolniki nesrečni:
Enako v veselje je mladim in zdravim –
Trpeči hite sem iz vse domovine.
Očara turiste iz daljne tujine
Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov,
Okolje zeleno in jed okrepčilna,
Lepote narave in srčne vrline.
Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo -
Izletniški raj si – Topolšica krasna!
Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj
Angelski zbori te blagoslovijo!
ŠENTILJSKI VASI (črkospev 29.VIII.1996)
[uredi | uredi kodo]Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani
Enkratno mile štajersko-slovenske govorice;
Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani
Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice.
Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova;
Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi!
Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova –
Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi.
Kje si Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote,
Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?!
Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote!
Ako želimo v tretje tisočletje varno priti
Seveda moramo, rojaki, čvrsto se združiti
In z Bogom in Marijo tu in onkraj srečni biti!
Širjenje in uporabljanje mojih izvirnih pesmi priporočeno; vse so "free", "public domain". Kdor je glasbeno nadarjen, lahko pesmi tudi uglasbi. Nekatere imajo že napev, vendar žal nimam programa za pisanje spletnih not.
Obiskane države
[uredi | uredi kodo]# | Država | Prvi obisk |
---|---|---|
1. | Albanija | 2009 |
2. | Avstrija | 1966 |
3. | Bolgarija | 1979 |
4. | Bosna in Hercegovina | 1982 |
5. | Češka | 1991 |
6. | Črna gora | 1976 |
7. | Francija | 1974 |
8. | Hrvaška | 1959 |
9. | Italija | 1966 |
10. | Izrael | 2009 |
11. | Kosovo | 1968 |
12. | Madžarska | 1986 |
13. | Makedonija | 1979 |
14. | Monako | 2001 |
15. | Nemčija | 1991 |
16. | Palestina | 2009 |
17. | Romunija | 1976 |
18. | San Marino | 1972 |
19. | Slovenija | 1944 |
20. | Srbija | 1967 |
21. | Vatikan | 1972 |
22. | Jugoslavija | 1945 |
Nekaj o meni
[uredi | uredi kodo]Rodil sem se davnega 1944. leta v fari Št. Ilj pri Velenju, imenovani skozi zgodovino tudi Št. Ilj pod Gradičem in Ta Spoudni Šentilj za razliko od Št. Ilja pod Turjakom - pri Mislinjah, ki ga imenujejo tudi Ta Zgornji Šentilj. Pri nas so vedno govorili: "Grem trogat v Mislinje" - nikoli "v Mislinjo". Mislinja je voda, Mislinje so pa kraj - že od pamtiveka tako imenovan.
Danes bi razložil le uporabniško ime "Stebunik". Stebovnik (v narečju Stebunik) je malo naselje na bregovih med Št.Iljem, Zg. Ponikvo in Št. Janžem. "Kadar je črno na hribu za Stebunikom, bo huda ura", pravijo. Tam spodaj pod klancem je tudi kapelica v spomin na srečno vrnitev iz Druge svetovne vojne, kar je tudi na zunanjem zidu kapelice namalano.
Moje pisanje: pesem in proza
[uredi | uredi kodo]Kot otrok sem sanjal, da bom vrtnarček in pevček. Vrtnar, sadjar in drevesničar so bili ate Tonček - pevci so bili pa vsi v žlahti in okolici. Okoliščine so pač tako nanesle, da kot duhovnik lahko opravljam med drugim tudi to dvoje. Vrtnarstvo pa je zelo podobno dušobrižništvu: podobno kot s cvetlicami je treba ravnati skrbno tudi z ljudmi - pa se pokažejo uspehi - včasih na nepričakovan način in po dolgem času.
Moj noviciat na Reki
[uredi | uredi kodo]Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda »klasične gimnazije za spremanje svećenika«, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenskim hribom in gozdovom, ki jih je v Križevcih – Prigorju – pravzaprav manjkalo. Tam so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je enem stala tudi stolnica, v kateri smo hodili k maši. Na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, kar jih ni »nacionalizirala« - to je pokradla, »ljudska oblast«, kar pomeni komunisti. Reka pa je bila nekaj drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje jo je oklepalo – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Sušić Zlatan, Zvonko Kristić – pa tudi nekateri Slovenci, menda kar vsi razen mene, ki sem bil za to preneroden. Naši predniki, ki jih je v noviciatu vodil gospod Tušek kot magister, so celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali. Nam je bilo s tem prizanešeno. Lahko smo igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po neumni odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki bi pomenil pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega, kar zločinskega sovraštva in iz tega izhajajočega neusmiljenega ravnanja z domobranci in drugim nasprotniki – podarili fašističnim Italijanom, ki jim je pa Trst še vedno breme in slepo črevo. Sloveniji bi pa pomenil izhod na morje. Tito je namreč po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal, pa tudi domobrance in druge pripadnike poražencev – dal strašno mučiti in pomoriti – morda bi število mučencev doseglo po nekaterih ocenah celo milijon mladih fantov in drugih ljudi.
Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – kjer je župnikoval neki jezuit (oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo), smo po več urah hoje prispeli na vrh. Učka je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – od kraškega kamenja in nizkega rastja. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben. No, pomembno je bilo sodelovati. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal. Naš magister je imel zanimivo navado. Vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema. Dejal je: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je stalinist Aleksander Ranković padel pri Titu v nemilost – in ljudje so mogli brez težav čez mejo.
Pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija r. Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – a ne zadnja - pa se glasi takole:
Naš izlet na goro Učko
[uredi | uredi kodo]Naš izlet |
---|
Jadransko morje lepo je – |
Moja nova maša
[uredi | uredi kodo]Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Napisal sem tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v nviciatu 1962 ob izletu z Reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve.
Zvon Marije Pomočnice [25] je objavil mojo skromno pesnitev na naslovni strani glasila – nevezanega s 32 stranmi, ki ga je takrat urejal dr. Stanis Kahne, je objavil mojo pesem, ki sem jo sestavil po naročilu, ker je bil tisto leto velik shod Marije Pomočnice na Rakovniku. Zapeli smo nekaj starih narodnih pesmi tudi izbrani bogoslovci štiriglasno: Andrej Rigler, Venci Zadravec, Ciril Slapšak in jaz. Med njimi je bila tudi na ciklostilu razmnožena "Tam gor je'na gora, 'na gora visoka, na nji je 'na kapelca, kapelca žegnana." Pridigal je profesor na teološki fakulteti dr. Maks Miklavčič, ki je zelo posrečeno obdelal "Češčenje Marije Pomočnice pri Slovencih skozi zgodovino". Verniki so njegovo predavanje zelo pohvalili in pravili, da je prekosil samega sebe. V tem duhu je bila sestavljena tudi moja pesem. "Zeleni otok" cika na Irsko, od koder so prišli blagovestniki Slovencev, ki so imeli posrečeno prilagojevalno "irsko metodo" v nasprotju z zavojevalno "nemško metodo", ki je na naše prostore prinesla toliko zla in je tudi zatrla delo Cirila in Metoda med takratnimi Slovenci.
Potomci jo častijo (sonet) |
---|
Častili Živo predniki so v zmoti, |
Zbirka pridig
[uredi | uredi kodo]Že od mladosti sem pisal pesmi - seveda občasno in bolj ali manj priložnostno. Nekatere so bile tudi objavljene v raznih časopisih, večina pa ne. Nekaj multilingvalnih je objavljenih tukaj in so večinoma voščila za praznike s spodbudno mislijo, ki so danes pereče. Napisal sem knjižico "Čemu živimo?" (1972, Knjižice), pa tudi pridigarski ciklus z naslovom: "Izvoljeno ljudstvo" s podnaslovi za leto A, B in C v založbi "Vinko Furlan", tiskano na Reki pri "Tipografu". Podjetnemu salezijanskemu sobratu sem lahko hvaležen, da je do izdaje med to noro Balkansko vojno sploh prišlo. Pesmica označuje imena pridig za posamezna leta: "A", "B" in "C". Same knjige so izhajale ravno obratno: C 1990, B 1991 in A, ki je tudi najobsežnejša knjiga, 1992. Še danes se čudim, kako je meni v sodelovanju s Furlanom in Superinom uspelo sredi vojnih kolobocij to dokaj zahtevno delo. In takrat se je računalniška obdelava šele začela - in je bilo tudi pri tem veliko težav. V tem vidim prst Božje Previdnosti, naj se to delo, primerno vihravemu času, pripelje do srečnega konca - kljub mnogim nasprotovanjem prav tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Za ilustracije se na tem mestu zahvalim svojemu bratu Blažu, kakor tudi za izdelavo lepe naslovne izvirne slike za leto "A" pokojnemu pisatelju, slikarju itd. Malavašiču, ter za uvodno pesmico v "C" mami Micki.
Izvoljeno ljudstvo (naslov zbirke) |
---|
"Izvoljeno ljudstvo" spodbuja Gospod: |
Od 2010 nekaj malega sodelujem pri Wikipediji. Na predlog neke Vikipedinje sem začel urejati Seznam papežev, ki sem se zanj vedno bal, da bo ostal torzo - a sem ga "po ta večem" končal. To ni bil hec - a človek le malo bolje spozna svetovno in cerkveno zgodovino in še marsikaj drugega. Ne sprejema vse "zdravo za gotovo", ampak na primer tudi ravnanje sedanjega papeža primerja z ravnanjem in življenjem nekaterih prejšnjih, od katerih eni veljajo za "dobre", drugi pa za "slabe papeže" - kam kdo sodi, pa bo povedala zgodovina. Zelo poučno: služba je res Božja, opravlja jo pa grešen človek, ki nosi s seboj vse dobre in slabe lastnosti okolja in kraja, od koder prihaja in ki ga vzgaja, kakor tudi družbe, v kateri je rasel...
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »"ПУТИНОВ ГОВОР ПОДСЕЋА НА ХИТЛЕРОВ ИЗ 1938!" Вук Драшковић: Готово све што је рекао је ВЕЛИКА ЛАЖ«. Kurir. 23. februar 2023. Pridobljeno 29. februarja 2024.
- ↑ Bing (2022). »Gruesome pictures from Bucha in Ukraine«. Microsoft. Pridobljeno 21. aprila 2023.
- ↑ Kakor pišče samo, brez čigaršnje pomoči, zleze iz jajca, tako je Kristus sam, z lastno močjo, izšel iz zaprtega groba na Veliko noč
- ↑ »VätusWunschliste: Es gibt wohl kein Leben (Küherleben)«. Oesch's die Dritten. 17. avgust 2018. Pridobljeno 7. aprila 2022.
- ↑ »Current World Population«. world meter. 25. december 2020. Pridobljeno 25. decembra 2020.
- ↑ »COVID-19 CORONAVIRUS PANDEMIC«. world meter. 25. december 2020. Pridobljeno 25. decembra 2020.
- ↑ Javna zbiranja so ob času vseokužbe izredno nevarna zaradi možnosti množične okužbe s tem smrtonosnim virusom. Glavno vodilo pa je povsod: "Bodimo odgovorni!"
- ↑ Javna okupljanja su za vreme svezaraze izvanredno opasna poradi opasnosti da se zarazimo tim smrtonosnim virusom. Ipak je glavna lozinka svugde: "Budimo odgovorni!"
- ↑ »Water, Sanitation and Hygiene Poster Set with Trainer Guide«. Centre for Affordable Water and Sanitation Technology (CAWST). Marec 2013.
- ↑ »Brejdi Slader je pred kamerama izjavio: "Pa šta ako se zarazim korona virusom, hoću da se provodim". Zaražen je i sada svima PORUČUJE OVO«. T. G. v: Žena Blic. 7. april 2020. Pridobljeno 7. aprila 2020.
- ↑ »Nestorović: Kad sam rekao da je ovo NAJSMEŠNIJI VIRUS, imao sam za to JAK RAZLOG«. K. S. v Blic. 6. april 2020. Pridobljeno 7. aprila 2020.
- ↑ »Coronavirus in Italy«. Worldometers. 24. marec 2020. Pridobljeno 30. marca 2020.
- ↑ »Dobro nam je biti tu!« (črkostih po Lk 9,33); to je geslo prve škofijske sinode v Bečkereku (Zrenjaninu). Naj bo tudi Vam dobro ob Božičnih in Novoletnih praznikih!
- ↑ Peter je rekel Jezusu: “Gospod, dobro nam je biti tu! ” (Lk 9,33)
- ↑ “Slava Bogu na višavah! Mir na zemlji vsem ljudem, ki so blage volje.” (Lk 2,14)
- ↑ Petar reče Isusu: “Učitelju, dobro nam je, da smo ovde! ” (Lk 9,33)
- ↑ “Slava Bogu na visini! Mir na zemlji svim ljudima, koji su po Božjo volji.” (Lk 2,14)
- ↑ Péter így szólt Jézushoz: “Mester, jó hogy itt vagyunk! ” (Lk 9,33)
- ↑ “Dicsőség a magasságban Istennek, békesség a földön a jóakaratú embereknek.” (Lk 2,14)
- ↑ Peter said to Jesus, “Master, it is good for us to be here! ” (Lk 9,33)
- ↑ “Praise God in heaven! Peace on earth to everyone who pleases God.” (Lk 2,14)
- ↑ Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.
- ↑ »"Isus u štali se rodi" oziroma "Angeli so oznanili"«. Janez Jelen v youtube.com. 25. december 2009. Pridobljeno 25. decembra 2021.
- ↑ »Kellemes karacsonydala, play Rácz Roberto, Robert and Janez Jelen«. youtube.com. 25. december 2016. Pridobljeno 24. januarja 2024.
- ↑ Zvon Marije Pomočnice, List za don Boskove prijatelje, leto IV, 24. maja 1972, št. 2 (9)
Priznanja
[uredi | uredi kodo]Za dobre članke na področju teologije in zgodovine Cerkve, podkrepljene s številnimi viri, ter za mnoge prispevane slike ti podeljujem Delavsko zvezdo. --Janezdrilc (pogovor) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |
Dobri dve leti kaljenja je prineslo mnogotere sadove. Temu v dokaz je tole Veteransko priznanje. --Janezdrilc (pogovor) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |
Za vse članke o papežih ti podeljujem Uredniško zvezdo.--Irena 23:09, 22. april 2013 (CEST) |
Veteransko priznanje za 5 let zvestega sodelovanja, številne prispevke o papežih, koncilih, svetnikih in še kaj, za natančno prečesavanje virov in konstruktivne debate. Ogromno koristnega si doprinesel slovenskim bralcem in upam, da boš še naprej tako marljivo zbiral znanje v našo skrinjo. --Janezdrilc (pogovor) 20:53, 18. januar 2015 (CET) |
Peskovniki
[uredi | uredi kodo]- Uporabnik:Stebunik/peskovnik19 - Varnava Rosić
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik20 - Ivan Rafael Rodić
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik21 - Prokrust
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik22 - Popis prebivalstva v Jugoslaviji 1931
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik23 - Felix Austria
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik24 - Mednarodna teološka komisija
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik25 - Alojzij Turk
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik26 - László Huzsvár
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik27 - Madžari v Vojvodini
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik28 - Knjiga - Papež Samodržec
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - besedni prekršek
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Papeški svet za pospeševanje enotnosti kristjanov
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik30 - Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Kancelparagraf
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik32 - Smiljan Čekada
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik33 - Golconda, Illinois ZDA
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik34 - Cerkev Marije Pomočnice na Knežiji
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik35 - Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik36 - Josip Ujčič
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik37 - Knežija
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik38 - Tamás Jung
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik39 - Mirko Štefković
- Uporabnik:Stebunik/peskovnik40 - Beograjska krščanska arhitektura med vojnama
- Uporabnik sl-N
- Uporabnik hu
- Uporabnik hu-3
- Uporabnik de-2
- Uporabnik en-2
- Uporabnik it
- Uporabnik it-3
- Uporabnik la
- Uporabnik la-2
- Uporabnik sh-3
- Uporabnik sr
- Uporabnik sr-4
- Uporabnik hr
- Uporabnik hr-3
- Wikipedisti, ki uporabljajo Windows
- Krščanski wikipedisti
- Rimskokatoliški Wikipedisti
- Wikipedisti Sveto pismo
- Wikipedisti prenosni računalnik
- Wikipedisti Evropska unija