Pojdi na vsebino

Utrehtski psalter

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Utrehtski psalter
Začetek Psalma 81
Avtorneznan
DržavaReims, Zahodnofrankovsko kraljestvo
Jezikcerkvena latinščina
Žanrknjiga psalmov
Datum izida
9. stoletje, verjetno med letoma 816 in 835

Utrehtski psalter[1] je iluminirani psalter iz 9. stoletja in ključna mojstrovina karolinške umetnosti. Psalter je verjetno najdragocenejši rokopis, napisan na Nizozemskem. Slovi po svojih 166 živahnih ilustracijah, narisanih s peresom, po eni za vsak psalm, in drugih besedilih.[2] Natančen namen ilustracij in njihovo zgledovanje po starejših spisih so bili predmet polemik umetnostnih zgodovinarjhev. Psalter je med letoma 1000 in 1640 domoval v Kraljevini Angliji, kjer je močno vplival na anglosaško umetnost in povzročil tako imenovani "utrehtski slog". V srednjem veku je bil vsaj trikrat prepisan. Prva popolna faksimilna izdaja psaltra je nastala leta 1875[3] in druga leta 1984.

Med drugimi besedili v knjigi je nekaj pesmi in hvalnic, Te Deum in Atanazijeva veroizpoved. Slednje besedilo je bilo predmet intenzivnega preučevanja Thomasa Duffusa Hardyja in drugih, potem ko se je v 19. stoletju zanimanje znanstvenikov za psalter povečalo.

Zgodovina in prepisi

[uredi | uredi kodo]
Psalm 11

Psalter vsebuje 108 listov pergamenta, velikih približno 330 krat 250 mm s pregibi po 8 listov.[4] Na začetku je bil verjetno vsaj avtorski portret Davida, ohranjeno besedilo pa se začne z veliko začetnico z otoškim prepletom.

Psalter je nekoč veljal za delo iz 6. stoletja predvsem zaradi arhaičnih konvencij v pisavi. Napisan je z rustikalnimi velikimi črkami v pisavi, ki je v karolinških rokopisih do 9. stoletja postala nepriljubljena. Rokopis zagotovo ni bil napisan pred 9. stoletjem.[3] Zaradi velikih črk in velikosti knjige se domneva, da je bil mišljen kot knjiga za zbor, ker bi jo med petjem lahko bralo več menihov hkrati. Mogoče je tudi, da je bil namenjen mladim menihom, ki so se psalme v skupinah učili na pamet. Domneva se, da je bil psalter izdelan v bližini Reimsa, saj je njegov slog podoben slogu Ebbojevih evangelijev.[5] Pisanje je morda sponzoriral Ebbo, nadškof v Reimsu, zato je običajno datiran med leti 816 in 835. Drugi so zaradi podrobnosti zagovarjali datum okoli leta 850.[6]

Začetek Utrehtskega psalterja

Pozno 9. stoletje je Psalter preživel na območju Metza, morda na dvoru Karla Plešastega. Domneva temelji na očitnem vplivu rokopisa na umetnost tega območja. Okoli leta 1000 je rokopis prispel v Canterburyjsko stolnico, kjer se je začel ustvarjati prvi prepis, znan kot Harleyev psalter, ki je zdaj v Britanski knjižnici.[7] Psalter je bil v srednjem veku v celoti prepisan trikrat. Drugi prepis je Eadwinov psalter, napisan v letih 1155-1160, z dodatki v letih 1160–1170. Besedila so bila razširjena na pet različic vsakega psalma. Zadnja kopija, znana kot Anglo-katalonski psalter, je ilustrirana v bogatih barvah z zlatim ozadjem.[8] Prepis je napol ilustriral angleški umetnik v letih 1180–1200 in v gotskem slogu dokončal katalonski umetnik v letih 1340–1350. Slike so ponekod poenostavljene, število oseb pa zmanjšano.

Izvirni rokopis je od leta 1000 preživel vsaj dve stoletji v Canterburyju in je po angleški razpustitvi samostanov prišel v last Roberta Brucea Cottona, slavnega angleškega antikvarja. Cotton je rokopis posodil velikemu zbiratelju Thomasu Howardu, grofu Arundelskemu, ki ga je med angleško državljansko vojno odnesel s seboj v izgnanstvo. Okoli leta 1642 so ga odnesli na Nizozemsko. Po Howardovi smrti sta ga njegova vdova in sin prodala. Leta 1716 je prišel na Univerzo v Utrechtu in bil vključen v Univerzitetno knjižnico. Ponovno so ga odkrili v knjižnici leta 1858.[9]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Utrecht, Universiteitsbibliotheek, MS Bibl. Rhenotraiectinae I Nr 32.
  2. Chazelle 1997, str. 1055.
  3. 3,0 3,1 Lowe 1952, str. 237.
  4. Birch 1876, str. 64, 67.
  5. Benson 1931, str. 23.
  6. Chazelle 1997, str. 1058, 1068, 1073.
  7. Benson 1931, str. 14.
  8. Morgan 1982, str. 47-49.
  9. Benson 1931, str. 13.
  • Benson, Gertrude R.; Tselos, Dimitri (Marec 1931). »New Light on the Origin of the Utrecht Psalter«. The Art Bulletin. College Art Association. 13 (1): 13–79. JSTOR 3045474.
  • Birch, Walter de Gray (1876). The History, Art and Palaeography of the Manuscript Styled the Utrecht Psalter. London: Samuel Bagster.
  • Chazelle, Celia (Oktober 1997). »Archbishops Ebo and Hincmar of Reims and the Utrecht Psalter«. Speculum. 72 (4): 1055–1077. doi:10.2307/2865958. JSTOR 2865958.
  • Lowe, Elias Avery (september 1952). »The Uncial Gospel Leaves Attached to the Utrecht Psalter«. The Art Bulletin. College Art Association. 34 (3): 237–238. doi:10.2307/3047423. JSTOR 3047423.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  • Morgan, Nigel. A Survey of Manuscripts Illuminated in the British Isles, Volume 4: Early Gothic Manuscripts, Part 1, '1190-1250. London: Harvey Miller, 1982, ISBN 0-19-921026-8