Velenjsko jezero
| Velenjsko jezero | |
|---|---|
 Velenjsko jezero, v ozadju TE Šoštanj | |
  Velenjsko jezero | |
| Lega | Velenje, Škale, Družmirje Slovenija |
| Skupina | Šaleška jezera |
| Vrsta | ugrezninsko jezero |
| Površina | 1,4 km² |
| Maks. globina | 54 m |
| Količina vode | 30,5 mio. m³ |
| Zadrževalni čas vode | okoli 3 leta |
| Gladina (n.m.) | 366 m[1] |
Velenjsko jezero je srednje in največje izmed Šaleških jezer, treh jezer v Šaleški dolini, nastalih zaradi ugrezanja tal kot posledica izkopavanja lignita v velenjskem premogovniku.
Leži med Škalskim in Družmirskim jezerom na nadmorski višini okoli 366 metrov. Ima dva pritoka – Lepeno, ki priteka iz Škalskega jezera, in Sopoto – in odtok v reko Pako. Veliko je 1,4 krat 1,3 km, na najgloblji točki je globoko 54 metrov. Po površini je z okoli 1,4 km2 skoraj enako Blejskemu jezeru, vendar vsebuje dobra dva milijona m3 več vode.[1]
Na nekoč kmetijskih površinah je jezero začelo nastajati po drugi svetovni vojni in se zaradi premogovništva neprestano povečevalo.[2] V 70. letih je zalilo stari del vasi Škale.[3] V zadnjem času je spreminjanje manj intenzivno, saj je izkopavanje zelo aktivno le še pod zahodnim bregom, tam pa ugreznino sproti zasipavajo.[1] Po izgradnji termoelektrarne Šoštanj so vanj odvajali pepel iz elektrarne, kar je vodo močno alkaliziralo (do pH 12), živih organizmov pa zato v jezeru praktično ni bilo. Stanje se je popravilo, potem ko so leta 1994 vzpostavili zaprt sistem odpepeljevanja in vodo za transport pepela prenehali izpuščati v jezero. Visoka ostaja vsebnost sulfata in molibdena, ki s kopičenjem v globljih plasteh preprečujeta spomladansko ter jesensko mešanje vode.[2]
Breg jezera so že v 70. letih začeli urejati v turistično-rekreacijsko območje, po izboljšanju kakovosti vode in vzpostavitvi velenjske plaže pa je v novejšem času postalo tudi obiskano kopališče.[2] Občina si prizadeva, da bi jezero dobilo status kopalne vode.[2][4]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 »Šaleška jezera«. velenje.si. Pridobljeno 4. decembra 2024.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Emil Šterbenk, Rudi Ramšak, Andrej Glinšek, Marko Mavec (2007). »Preobrazba ugrezninskega Velenjskega jezera«. Dela. 47: 41–61.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ »Stare Škale - potopljena, toda ne pozabljena vas«. Delo. 15. maj 2012.
- ↑ »NIJZ ob začetku kopalne sezone poziva k varnemu kopanju«. velenjcan.si. 2. julij 2024.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Velenjsko jezero v Wikimedijini zbirki
