Veliki nožničar
| Veliki nožničar | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Agaricales (listarji) |
| Družina: | Pluteaceae (ščitarke) |
| Rod: | Volvopluteus (nožničarji) |
| Vrsta: | V. gloiocephalus
|
| Dvočlensko ime | |
| Volvopluteus gloiocephalus (DC.) Vizzini, Contu & Justo (2011)
| |
| Sinonimi[1] | |
Veliki nožničar (znanstveno ime Volvopluteus gloiocephalus) je gliva iz rodu nožničarjev (Volvopluteus). Pred tem je bila uvrščena v tod nožničark (Volvariella), kot velika nožničarka, a je filogenetska študija pokazala, da spada v poseben nov rod, za katerega je bila postavljena kot tipska vrsta.[2]
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk ima premer med 5 in 15 cm. V mladosti je jajčast ali stožčast, nato postane konveksen ali ploščat, včasih z rahlo sredinsko vdolbino. Površina je pri svežih gobah izrazito viskozna; barva sega od čisto bele do sive ali sivkasto rjave.
Lističi so gosti in v mladosti beli, kasneje pa postanejo rožnate barve.
Bet je visok od 5 do 22 cm in širok od 0,7 do 2,5 cm. Je valjast in se širi proti dnišču. Površina je bela, gladka ali prekrita s finimi belimi praškastimi zrnci. V dnišču je bel in gladek ostanek ovojnice ali volva, ki je visoka od 2 do 3 cm.
Meso je belo in na poškodovanih mestih ne spreminja barve. Vonj in okus spominjata na redkvico ali surov olupljen krompir.[2][3]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Raste kot gniloživka v zastirki v parkih, vrtovih, poljih in rastlinjakih. Je ena od najbolj pogostih vrst gliv, ki uspeva od pomladi do jeseni v kultiviranem okolju.[4]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni prah je rožnato rjavkaste barve. Trosi so elipsasti, gladki, neamiloidni in merijo 12–18 x 7–10 μm.[4]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- zelena mušnica (Amanita phalloides) je smrtno strupena in ima podobno teksturo klobuka in ovojnico v dnišču, a ima obroček na betu, trosovnica pa ostane bela tudi pri starejših primerkih.
- rožnolistni kukmakovec (Leucoagaricus leucotithes) ima ista rastišča in v starosti rožnato trosovnico, a ima obroček in nima ovojnice okoli dnišča.
- jelenova ščitovka (Pluteus cervinus) ima podobno rožnate lističe, a bolj temno rjav klobuk, nima ovojnice v dnišču in raste na lesu.
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Užitna, a ne preveč cenjena. Potrebna je previdnost zaradi možnih zamenjav z mušnicami, ki imajo podobno ovojnico v dnišču.[5]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
ilustracija -
klobuk -
lističi in bet -
trosi
;_four_fruiting_bodies._Wat_Wellcome_V0043320.jpg)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Volvopluteus gloiocephalus (DC) Vizzini, Contu & Justo 2011«. MycoBank. International Mycological Association. Pridobljeno 10. aprila 2013.
- ↑ 2,0 2,1 Justo, Alfredo; Vizzini, Alfredo; Minnis, Andrew M.; Menolli, Nelson; Capelari, Marina; Rodríguez, Olivia; Malysheva, Ekaterina; Contu, Marco; Ghignone, Stefano (Januar 2011). »Phylogeny of the Pluteaceae (Agaricales, Basidiomycota): taxonomy and character evolution«. Fungal Biology (v angleščini). Zv. 115, št. 1. str. 1–20. doi:10.1016/j.funbio.2010.09.012.
- ↑ Boekout T. (1990). »Volvariella«. V Bas; in sod. (ur.). Flora Agaricina Neerlandica. Zv. 2 (1st izd.). Rotterdam, Netherlands: AA Balkema. str. 56–64. ISBN 978-90-6191-972-8.
- ↑ 4,0 4,1 »Volvopluteus gloiocephalus, veliki nožničar - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 2. novembra 2024.
- ↑ »Volvopluteus gloiocephalus na First Nature«. Pridobljeno 3. novembra 2024.