Pojdi na vsebino

Višja stomatološka šola Maribor

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Praktične vaje slušateljev višje stomatološke šole v Mariboru v predkliničnem laboratoriju, foto: Dragiša Modrinjak (1961)

Višja stomatološka šola Maribor (krajše VSŠ Maribor) je nekdanja višja šola v Mariboru in članica Združenja visokošolskih zavodov Maribor, ki je izobraževala študente po programu višji dentist, z namenom omiliti izredno pereče pomanjkanje zobnih terapevtov.[1] Šola je delovala med leti 1960 in 1970.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Ustanovitev

[uredi | uredi kodo]

Okrajni ljudski odbor Maribor (OLO Maribor) je leta 1960 ustanovil podkomisijo, ki naj bi pripravila vse potrebno za ustanovitev Višje stomatološke šole v Mariboru. Po pripravi elaborata in drugh strokovnih podlag je OLO Maribor poslal Svetu za zdravstvo popolen elaborat za Višjo stomatološko šolo in tudi za 1. in 2. letnik študija splošne medicine.[2]

Šolo je na predlog Izvršnega sveta s sprejetjem zakona 24. 6. 1960 ustanovila Skupščina SR Slovenije [3] in tako je že 5. oktobra istega leta sprejela prve študente in začela z delovanjem.[2] Izvršni svet je za prvega direktorja imenoval zobozdravika primarija dr. Aleksandra Stergerja[4]. To je bila prva medicinska šola na 1. stopnji fakultetnega študija, ki je bila ustanovljena na pobudo Medicinske fakultete v Ljubljani in Sveta za zdravstvo Republike Slovenije.[5]

Otvoritvena slovesnost šole je potekala skupaj z Višjo agronomsko in Višjo pravno šolo dne 3. 10. 1960 v prostorih Višje agronomske šole ob prisotnosti takratnega predsednika izvršnega sveta LRS Borisa Kraigherja.[2]

Prostori

[uredi | uredi kodo]
Prostori predkliničnega laboratorija višje stomatološke šole v Mariboru leta 1961

Višja stomatološka šola se je na začetku delovanja soočala z velikim pomanjkanjem prostorov. Gostovala je v več zgradbah; sedež in predavalnico je imela v prostorih Zavoda za socialno zavarovanje na Sodni ulici, drugo predavalnico, inštitute in oddelek za klinično stomatologijo pri bolnišnici kot tudi pouk iz biologije in anatomije s histologijo v montažni zgradbe na območju bolnišnice, vaje iz fizike in kemije v laboratorijih Višje tehniške šole, laboratorije za predklinično protetiko pa v prenovljenem provizoriju ob mestnem parku.[6] [2]

Decembra leta 1964 je šola dobila najsodobneje opremljene prostore v lastni zgradbi na Žitni ulici 15 na Taboru, kjer je danes sedež Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

Vodstvo

[uredi | uredi kodo]

Šolo je vodil direktor. Šolo sta v času njenega delovanja vodila dva direktorjaː[7]

Študij

[uredi | uredi kodo]

Študij na Višji stomatološki šoli se je začel v študijskem letu 1960/61, ko je šola sprejela prve študente. V prvi semester v prvem letu študija na šoli se je vpisalo 171 slušateljev, od tega 99 rednih in 72 izrednih. V času delovanja je na šoli diplomiralo 278 stomatologov.[6]

Predmetnik

[uredi | uredi kodo]

V času ustanovitve šole, je bil z reformo študij stomatologije razdeljen na dve stopnji. Prva, ki je trajala šest semestrov in se je končala z diplomo višjega dentista, in dodatno druga s štirimi semestri in diplomo doktorja stomatologije. S tem načinom študija je bila dana možnost šolanja zobozdravstvenih terapevtov na prvi tj. višješolski stopnji,[2] ki je potekala tudi na Visoki stomatološki šoli.

Šolanje je trajalo tri leta, s pridobitvijo naziva višji dentist.[3] Predmetnik in učni načrti so bil povsem prilagojeni prvostopenjskemu študiju stomatologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani.[2] Učni predmeti so se delili na predklinični in na klinični del. Dve tretjini študija na VSŠ je bil namenjen prektičnemu delu. Splošne in medicinske predmete so se študentje učili v predkliničnem obdobju študija v ustreznih oddelkih in inštitutih šole. Stomatološke predmete so v predkliničnem delu vadili v fontomskem laboratoriju, klinični del praktičnega študija splošnih medicinskih predmetov pa so opravljali v ustreznih oddelkih mariborske bolnišnice.[8]

Po končanju so lahko diplomanti nadaljevali šolanje na Medicinski fakulteti v Ljubljani smer stomatologija ali se zaposlili. Višji dentist je opravljal podobno delo kot zobozdravnik, brez nekaterih kirurških in določenih specialističnih storitev.[9]

Predavatelji

[uredi | uredi kodo]

Ob ustanovitvi je imela šola dva redna predavatelja in dva strokovna sodelavca ter štiri redne administrativno-tehnične delavce. Vsi ostali so delali pogodbeno in so prihajali iz zdravstvenega doma, splošne bolnišnice, višjih šol v Mariboru in MF v Ljubljani.

Prvi direktor šole Aleksander Sterger je predaval predmeta morfologija zob in snemna protetika, njegov naslednik Milan Jež pa predmete uvod v stomatologijo, zobne bolezni in pedontologija.[10] Med ostalimi so na šoli predavali tudi: prim. Marjan Pocajt (normalna morfologija), prim. Mirko Birsa (interna medicina in nalezljive bolezni),[11] prof. dr. Rajko Sedej (fiksna protetika),[12] prof. dr. Milan Černelč (osnove fiziologije),[13] prim. Ciril Vreča (ustna kirurgija in ustne bolezni),[14] prim. Anton Homan (patološka anatomija in sodna medicina), [15] prim. Valentin Kuščar (patološka anatomija in sodna medicina),[16] prof. dr. Valter Krušič (mladinsko zobozdravstvo),[17] prof. dr. Niko Jesenovec (fiziološka kemija) in številni drugi.

Prenehanje delovanja

[uredi | uredi kodo]

Višja stomatološka šola, ki je bila med vsemi mariborskimi šolami takrat najsodobneje opremljena, je prenehala z delovanjem leta 1970[18] z obrazložitvijo, da medicinska doktrina zahteva tudi za zobozdravstveni kader samo fakultetno izobražene strokovnjake.[6] Študentje so imeli možnost opravljanja študijskih obveznosti po veljavnem učnem načrtu še do 31. 3. 1971.[2] Del prostorov šole so po ukinitvi še nekaj časa uporabljali kot stomatološke ambulante, kasneje pa je stavbo v celoti prevzela Univerza v Mariboru.

Prihodnost

[uredi | uredi kodo]

Zaradi pomanjkanja zobozdravstvenega kadra so na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru v prihodnosti napovedali ponovno uvedbo študija stomatologije, s čimer se bo nadaljevala tradicija nekdanje Višje stomatološke šole.[19] [20]

Viri in literatura

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Razvojna pot Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor«. www2.zd-mb.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 26. septembra 2015.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 »Aleksander Sterger: Visokošolsko izobraževanje v stomatologiji: ustanovitev in delovanje Višje stomatološke šole v Mariboru 1960–1970« (PDF). Zdravniška zbornica Slovenije.
  3. ↑ 3,0 3,1 »Vodnik 2010« (PDF). 28. 9. 2015. Pokrajinski arhiv Maribor. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. oktobra 2015.
  4. ↑ Gorazd Sajko: Življenjski jubilej primarija Aleksandra Stergerja, Naš dom zdravja, interni časopis Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, št. 59, oktober-november-december 2011 (PDF Arhivirano 2015-09-28 na Wayback Machine.)
  5. ↑ Borko, Elko (december 2013). »Novi častni člani Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva« (PDF). Revija ISIS. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. septembra 2015. Pridobljeno 27. septembra 2015.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 Bračič, Vladimir (1983). Nastanek in razvoj visokega šolstva v Mariboru. Časopis za slovensko krajevno zgodovino št. 31.
  7. ↑ Bračič, Vladimir (1975). Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru : 1961 ; Univerza v Mariboru : 1975. Maribor: Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru. str. 75. COBISS 6107909.
  8. ↑ »Podstrešje«. Večer. 13. november 1961. Pridobljeno 27. septembra 2015.[mrtva povezava]
  9. ↑ »Zdravstveni statistični letopis 2012« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1. januarja 2018.
  10. ↑ Bračič, Vladimir (1984). Prispevki za zgodovino visokega šolstva v Mariboru : (začetno obdobje) : izdano ob 25-letnici visokega šolstva v Mariboru. Maribor: Univerza v Mariboru. COBISS 14704129. OCLC 440614670.
  11. ↑ »Birsa, Mirko (1924–) - Slovenska biografija«. www.slovenska-biografija.si. Pridobljeno 31. decembra 2017.
  12. ↑ »Prof. dr. Rajko Sedej, osemdeseta obletnca življenja in dela«. Zdrvstveni vestnik. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. januarja 2018.
  13. ↑ Černelč, Milan (1961). Osnove fiziologije: (skripta). Višja stomatološka šola.
  14. ↑ »V spomin: Ciril Vreča (1934–2016)«. Časnik Večer d.o.o. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2018. Pridobljeno 1. januarja 2018.
  15. ↑ Fokter Repše, Alenka. »V SPOMIN Prim. ANTON HOMAN, dr. med., specialist patologije in sodne medicine Nekrolog«. mail.szd.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2018. Pridobljeno 1. januarja 2018.
  16. ↑ Administrator. »Dr. Valentin KUŠAR«. www.lukovica.web-arhitekt.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2018. Pridobljeno 1. januarja 2018.
  17. ↑ Mencinger, Alenka. »RAZVOJ ZOBOZDRAVSTVENE PREVENTIVE NA OBMOČJU ZGORNJE GORENJSKE« (PDF). NIJZ. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. januarja 2018.
  18. ↑ »Zgodovina«. www.um.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2015. Pridobljeno 26. septembra 2015.
  19. ↑ »Na mariborski medicinski fakulteti napovedujejo študij klinične farmacije«. maribor24.si. 29. januar 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. januarja 2018. Pridobljeno 31. decembra 2017.
  20. ↑ »Bomo v Mariboru izobraževali tudi farmacevte in zobozdravnike? | Mariborinfo.com«. mariborinfo.com. Pridobljeno 1. januarja 2018.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Višja stomatološka šola Maribor.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Višja_stomatološka_šola_Maribor&oldid=6353498«