Vietnamska abeceda
Vietnámska abecéda ima 29 črk v kolacijskem vrstnem redu:
| Velike črke | ||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A | Ă | Â | B | C | D | Đ | E | Ê | G | H | I | K | L | M | N | O | Ô | Ơ | P | Q | R | S | T | U | Ư | V | X | Y |
| Male črke | ||||||||||||||||||||||||||||
| a | ă | â | b | c | d | đ | e | ê | g | h | i | k | l | m | n | o | ô | ơ | p | q | r | s | t | u | ư | v | x | y |
Vietnamščina rabi tudi deset dvočrkij in eno tričrkje:
- ch, gh, gi, kh, ng, ngh, nh, ph, qu, th, tr
Te skupine so ime nekdaj za posamezne črke in tako jih obravnavajo tudi stzarejši slovarji. Sedaj ne veljajo več za posamezne črke za kolacijo in podobne namene. 'Ch' bo v sodobnih slovarjih na primer razvrščen med 'ca' in 'co'.
Črke 'f', 'j', 'w' in 'z' vietnamska abeceda ne pozna, rabijo se le v tujih sposojenih besedah. 'W' se včasih rabi namesto 'u' v kraticah. V neuradni pisavi se 'w', 'f' in 'j' včaih rabijo za 'qu', 'ph' in 'gi'.
Opis
[uredi | uredi kodo]Vietnamska abeceda, imenovana Chữ Quốc Ngữ (pisava narodnega jezika), po navadi okrajšano na Quốc Ngữ (narodni jezik), je trenutna pisava za vietnamščino. temelji na latinici, oziroma natančneje na portugalski različici z nekaterimi dvočrkji in dodatnimi devetimi naglasnimi znamenji ali diakritičnimi znaki - štiri za tvorjenje dodatnih glasov, pet pa za naznačevanje tonov vsake besede. Zaradi veliko diakritičnih znakov, pogosto dveh v isti besedi, je vietnamščina zelo razpoznavna.
Imena črk in izgovorjava
[uredi | uredi kodo]| črka | ime | IPA |
|---|---|---|
| A a | a | aː |
| Ă ă | á | a |
| Â â | ớ | ə, ɜ |
| B b | bê, bờ | ɓ, ʔb |
| C c | xê, cờ | k |
| D d | dê, dờ | severna izgovorjava: z, južna izgovorjava : j |
| Đ đ | đê, đờ | ɗ, ʔd |
| E e | e | ɛ |
| Ê ê | ê | e |
| (F) (f) | ép | |
| G g | giê, gờ | ɣ ʒ（pred i, ê in e） |
| H h | hát, hờ | h |
| I i | i ngắn | i |
| (J) (j) | gi | |
| K k | ca, kờ | k |
| L l | e-lờ, lờ | l |
| M m | em-mờ, mờ | m |
| N n | en-nờ, nờ | n |
| O o | o | ɔ |
| Ô ô | ô | o |
| Ơ ơ | ơ | əː, ɜː |
| P p | pê, pờ | p |
| Q q | cu, quy, quờ | k |
| R r | e-rờ, rờ | severna izgovorjava: z, južna izgovorjava: ʐ, ɹ |
| S s | ét-sì, sờ | s, južna izgovorjava: ʂ |
| T t | tê, tờ | t |
| U u | u | u |
| Ư ư | ư | ɯ |
| V v | vê, vờ | v, južna izgovorjava: j |
| (W) (w) | vê kép, vê-đúp | |
| X x | ích-xì, xờ | s |
| Y y | i dài, i-cờ-rét | i |
| (Z) (z) | giét |
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Skenirana različica slovarja Alexandra de Rhodesa (angleško)
- Vietnamska pisava (angleško)
- Esej o primerjavi pravopisnih različic (angleško)
- Pogosta vprašanja vietnamskega Unicode (angleško)
- Doktorska dizertacija o primerjavi učinkovitosti med quoc ngu in kitajskimi pismenkami (angleško)
- Chữ viết (vietnamsko)
- Pripomoček za naglase (angleško)
- Vietnamska tipkovnica primerjava njenrga razporeda z ameriško, britansko, kanadsko, francosko in nemško tipkovnico.
