Viktor Markelj
Viktor Markelj | |
---|---|
Rojstvo | 9. marec 1958 (66 let) Zgornja Bistrica |
Bivališče | ![]() |
Področja | inženirstvo |
Ustanove | Ponting |
Alma mater | Univerza v Mariboru diploma 1982 doktorat 2016 |
Viktor Markelj, slovenski gradbeni inženir, podjetnik in predavatelj, * 9. marec 1958, Zgornja Bistrica
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]
V svojem delu se ukvarja večinoma s projektiranjem mostov. Med njegove najodmevnejše projekte sodijo Most na Adi (Beograd, Srbija, 2012), Puhov most (Ptuj, Slovenija, 2007) in Dvižni most za pešce in kolesarje na otok Ołowianka (Gdansk, Poljska, 2017).
Živi v Slovenski Bistrici. Diplomiral je leta 1982 na mariborski gradbeni fakulteti. Ponting inženirski biro d.o.o. je ustanovil skupaj z Marjanom Pipenbaherjem leta 1990, potem ko sta zapustila inženirski biro Gradis.[1] Leta 2016 je na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru doktoriral; naslov doktorskega dela: Inovativne metode pri gradnji mostov po tehnologiji postopnega narivanja.[2].
Od leta 2003 je habilitiran tudi kot predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru.[3].
Glavni projekti
[uredi | uredi kodo]Pomembnejši projekti po letu dokončanja in vrsti:
Mostovi
[uredi | uredi kodo]- Most čez Muro, avtocesta Vučja vas - Beltinci, Slovenija (2003)
- Puhov most, Ptuj, Slovenija (2007)
- Viadukt Šumljak, avtocesta Razdrto - Selo, Slovenija (2009)
- Viadukta Lešnica Sever in Jug, Slovenija (2007/2011)
- Most na Adi, Beograd, Srbija (2012)
- NAR viadukti, Beograd, Srbija (2018)
- Železniški viadukt Pesnica, Slovenija (2024)
Nadvozi in podvozi
[uredi | uredi kodo]- Ločni nadvoz 4-3 Kozina, Slovenija (1997)
- Podvoz v Celju, Slovenija (2004)
- Nadvoz 4-6 v Slivnici, Slovenija (2008)
Mostovi za pešce in kolesarje
[uredi | uredi kodo]- Brv čez Sočo v Bovcu, Slovenija (2007)
- Studenška brv, Maribor, Slovenija (2007)
- Mariničev most v Škocjanskih jamah, Slovenija (2010)
- Ribja brv, Ljubljana, Slovenija (2014)
- Dvižni most za pešce in kolesarje na otok Ołowianka, Gdansk, Poljska (2017)
- Langur Way Canopy Walk, Penang Hill, Malezija (2018)
Predori in galerije
[uredi | uredi kodo]- Galerija Meljski hrib, Maribor, Slovenija (2012)
Visoke gradnje
[uredi | uredi kodo]- Stolp Kristal, Slovenija (2024)
Trenutni
[uredi | uredi kodo]- Most Huja Bridge, Beograd, Srbija (idejni projekt)
Izbrane reference
[uredi | uredi kodo]-
Most na Adi, Beograd, Srbija (2012)
-
Dvižni most za pešce in kolesarje na otok Ołowianka, Gdansk, Poljska (2017)
-
Puhov most, Ptuj, Slovenija (2007)
-
Ribja brv, Ljubljana, Slovenija (2014)
-
Studenška brv, Maribor, Slovenija (2007)
-
Most čez Muro, avtocesta Vučja vas - Beltinci, Slovenija (2003)
-
Viadukti Malence, Ljubljana, Slovenija (1998)
-
Mariničev most v Škocjanskih jamah, Slovenija (2010)
-
Most čez Kokro v Kranju (rekonstrukcija mostu je potekala v letih 1993-1995)
Nagrade
[uredi | uredi kodo]- 2024 nagrada za inženirsko odličnost Inženirske zbornice Slovenije
- 2019 Listina Slovenske Bistrice[4] za dr. Viktorja Marklja in Marjana Pipenbaherja
- 2019 Nagrada poljskega ministrstva za investicije in razvoj[5] za Dvižni most za pešce in kolesarje na otok Ołowianka v Gdansku
- 2018 Nagrada mesta Gdansk[6] za Dvižni most za pešce in kolesarje na otok Ołowianka v Gdansku
- 2012 Nagrada WEF IEA za Most na Adi, Beograd
- 2012 Nagrada IZ Srbije [7]za Most na Adi, Beograd
- 2012 Nagrada DAB[8] za Most na Adi, Beograd
- 2011 Priznanje Footbridge [9] za Mariničev most v Škocjanskih jamah
- 2009 Mestni pečat Maribora[10] za Studenško brv
- 2009 Priznanje OJK pri GZS za Studenško brv
- 2008 Nagrada Footbridge[11] za Studenško brv
- 2007 Nagrada IZS za Puhov most čez Dravo na Ptuju
- 2004 Nagrada IZS [12] za Most čez Muro
- 2004 Univerza v Mariboru, Zlata plaketa[13] : (zlata plaketa Marjanu Pipenbaherju in Viktorju Markelju)
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Intervju s slovenskim projektantom simbola moderne Hrvaške: »Most na Pelješac bo med petimi konstrukcijsko najzahtevnejšimi in najlepšimi Evropi««. Časopis Finance. Pridobljeno 19. maja 2020.
- ↑ »Inovativne metode pri gradnji mostov po tehnologiji postopnega narivanja : doktorska disertacija«. Cobiss. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. junija 2020. Pridobljeno 26. maja 2020.
- ↑ »Inženir leta 2006 – Viktor Markelj, univ. dipl. ing. gradb«. Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor. Pridobljeno 26. maja 2020.
- ↑ »Slovenjebistriška občina ambiciozno naprej«. Štajerski val. Pridobljeno 25. maja 2020.
- ↑ »Budowlane nagrody MIiR rozdane«. Ministerstwo Funduszy i Polityki Regionalnej, Polska. Pridobljeno 20. maja 2020.
- ↑ »Najlepsze realizacje architektoniczne Gdańska lat 2016 – 2017«. Sztuka Architektury. Pridobljeno 20. maja 2020.
- ↑ »Beograd: Viktorju Marklju podeljena nagrada za izjemne dosežke«. Inženirska zbornica Slovenije. Pridobljeno 25. maja 2020.
- ↑ »Slovenska arhitekta za Most na Adi dobila priznanje Društva arhitektov Beograda«. Dnevnik. Pridobljeno 20. maja 2020.
- ↑ »Footbridge Awards 2011: winners announced«. Bridge design & engineering. Pridobljeno 20. maja 2020.
- ↑ »Podelitev priznanj Mestne občine Maribor za leto 2009 in razglasitev častnega občana«. Mediaspeed. Pridobljeno 25. maja 2020.
- ↑ »Footbridge Awards 2008: winners«. Bridge design & engineering. Pridobljeno 20. maja 2020.
- ↑ »Inženir leta 2006 – Viktor Markelj«. Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor. Pridobljeno 20. maja 2020.
- ↑ »Mostovi – inženirski in arhitekturni izziv«. Trajekt.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2022. Pridobljeno 25. maja 2020.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Rojeni leta 1958
- Živeči ljudje
- Slovenski gospodarstveniki
- Slovenski inženirji gradbeništva
- Diplomiranci Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru
- Doktorirali na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru
- Predavatelji na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru
- Viktor Markelj