Viktorijan Demšar

Viktorijan Demšar
Rojstvo	12. marec 1904({{padleft:1904|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:12|2|0}}) Stara vas
Smrt	1. januar 1992({{padleft:1992|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (87 let) Komenda
Državljanstvo	Avstro-Ogrska  Kraljevina Jugoslavija  SFRJ  Slovenija
Poklic	duhovnik, krajevni zgodovinar

Viktorijan Demšar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, dekan, publicist, župnik, lokalni zgodovinar, * 12. marec 1904, Stara vas pri Žireh, † 1. januar 1992, Komenda.

Življenje

Viktorijan Demšar se je rodil 12. marca 1904 v Stari vasi pri Žireh kot štirinajsti od sedemnajstih otrok očetu Jakobu, mizarskemu mojstru in materi Heleni, šivilji. H krstu istega dne sta ga nesla botra Frančiška Gostiša in Janez Starman.

S šestim letom je odšel v prvi razred ljudske šole v sedanji Stari šoli v Žireh. Njegova razredna učiteljica je bila Minka Močnik iz Idrije. Po 1. letu ljudske šole sta ga oče in mati poslala k salezijancem na Rakovnik. 2. razred ljudske šole je preskočil, saj je bil priden in nadarjen učenec. Ko je končal 4. razred ljudske šole, je leta 1914 šolanje nadaljeval na slovenski gimnaziji v Gorici, ki jo je moral zaradi vojne zapustiti leta 1915. Odšel je na gimnazijo v Šentvid v Škofove zavode. Po petih letih šolanja v Šentvidu je odšel na državno gimnazijo v Kranj, kjer je stanoval pri starejši sestri Pavlini. Profesorji, ki so tisti čas poučevali na gimnaziji v Kranju, so bili med drugim matematik Simon Dolar, pisatelj Ivan Pregelj in slikar Franjo Kopač. V 8. razredu gimnazije, leta 1923/1924 se je odločil za duhovniški poklic. Jeseni 1924 je vstopil v Bogoslovno semenišče v Ljubljani. 29. junija 1928 je bil v stolnici svetega Nikolaja v Ljubljani posvečen v mašnika. Novo mašo je imel v Žireh.

Dve leti je služboval v ljubljanski garniziji, 10. januarja 1930 pa je postal kaplan v Koroški Beli, kjer je ostal do leta 1933. Pol leta je bil kaplan v Srednji vasi v Bohinju, med letoma 1934 in 1936 pa v Škofji Loki. Leta 1936 je postal rektor cerkve in katehet ter spiritual v uršulinskem samostanu v Škofji Loki, kjer je štiri leta poučeval verouk na državni mlekarski šoli in bil šest let garnizijski duhovnik. 25. aprila 1940 je postal župnik v Ribnici in bil imenovan za dekana dekanije Ribnica. Tu so ga 24. junija leta 1945 partizani aretirali, od tam pa ga zaradi protestov domačinov premestili v zapor v Novem mestu, kjer so ga 27. septembra istega leta izpustili. Po neljubih dogodkih pred in med vojno je Viktorijan Demšar zapustil ribniško župnijo in dekanijo. Po krajšem bolniškem dopustu je bil imenovan za vikarjevega namestnika pri Sv. Jakobu v Ljubljani, nato pa je 4. maja 1946 je po odloku Antona Vovka, generalnega vikarja ljubljanske škofije, postal župnijski upravitelj v Komendi.

Kasneje je Anton Vovk postal ljubljanski nadškof, leta 1962 je Demšarju za »odlično duhovniško delo« in duhovniške službe, ki jih je opravljal, podelil naslov zaslužnega dekana (»decanus emeritus«). Ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik pa je 24. februarja 1967 Demšarja imenoval za župnika v Komendi. V času duhovniškega delovanja v Komendi se je posvečal odkrivanju zapuščine Petra Pavla Glavarja in njegove ter komendske preteklosti. Za to delo je dobil visoka priznanja, med drugim je bil 1973 imenovan za častnega viteza malteškega viteškega reda. 14. avgusta 1975 je Demšar uradno prenehal z delom župnika v Komendi, nasledil ga je Nikolaj Pavlič. Leta 1978 je slavil zlato mašo, leta 1988 pa biserno.

Umrl je 1. januarja leta 1992 v Komendi, pokopan pa je bil tri dni kasneje.

Delo

Med službovanjem v Komendi je raziskoval življenje Petra Pavla Glavarja in odkrival njegovo zapuščino. Opazil je podobnost med Petrom Pavlom Glavarjem in komendatorjem Petra Jakoba Testaferrate in preučeval njuno korespondenco. S tem namenom se je leta 1973 odpravil na Malto s takratnim baronom Silvinom Testaferrato, ki je potrdil Demšarjevo domnevo, da je bil Peter Pavel Glavar nezakonski sin komendatorja Testaferrate. O Glavarju je veliko pisal v različnih publikacijah in revijah (Bogoslovni vestnik, Nova pot, Slovenski čebelar, Koledar Mohorjeve družbe, Žirovski občasnik, Glasnik SDD).

Poleg raziskovanja življenja Petra Pavla Glavarja je skrbel tudi za njegovo zapuščino, predvsem za knjižnico. Poleg knjižnice je pred takratnimi oblastmi rešil tudi Plečnikov svetilnik evharističnemu Kralju. Za svoje raziskovalno delo je prejel več odlikovanj, med drugim odlikovanje Zveze čebelarskih društev Slovenije, ki ga je februarja 1984 odlikoval z redom Antona Janše I. stopnje, skupščina občine Kamnik mu je julija 1984 podlila nagrado za življenjsko delo, podjetje HP Medex iz Ljubljane pa mu je junija 1985 podelilo zlato plaketo Petra Pavla Glavarja »zaradi izrednih zaslug pri ureditvi muzeja in knjižnice v Komendi, kjer so zbrana dela o Petru Pavlu Glavarju in čebelarstvu.«  Vodstvo suverenega malteškega reda mu je podelilo naslov častnega viteza reda sv. Janeza Jeruzalemskega (MVR) za zasluge pri odkrivanju znanstvene dediščine Petra Pavla Glavarja. Leta 1991 je pri Mohorjevi družbi v Celju izšla Demšarjeva knjiga Slovenske pridige Petra Pavla Glavarja.

Bibliografija

• P. P. Glavar in Janez Brence – pionirja slovenske izobrazbe (1960) (COBISS)
• Glavarjev Status animarum (1962) (COBISS)
• Glavarjev »Mali katekizem« (1963) (COBISS)
• Popotovanje P. P. Glavarja l. 1752–53 (1965)(COBISS)
• Glavarjeva knjižnica v Komendi (1977) (COBISS)
• Konjska procesija v Komendi (1977) (COBISS)
• Usoda Glavarjeve oporoke (1977) (COBISS)
• Prebivalci Komende po družinski knjigi Petra Pavla Glavarja (1979) (COBISS)
• Glavarjeva pisma J. Tomlju (1980) (COBISS)
• Grajsko življenje Apfaltrernov na Križu v 19. stoletju (1980) (COBISS)
• Ob 250 letnici posvetitve župnijske cerkve v Komendi (1980) (COBISS)
• Karel Mihael Atems prvi goriški nadškof: (po pismih Petru Pavlu Glavarju) (1982) (COBISS)
• Zdravstvena skrb za podeželje v 18. in 19. stoletju (1982) (COBISS)
• Peter Pavel Glavar in župnija Sv. Jakob ob Savi (1987) (COBISS)
• Nekdaj na počitnice in s počitnic (1990) (COBISS)
• Ubežnik (1990) (COBISS)
• Slovenske pridige Petra Pavla Glavarja (1991) (COBISS)
• Razvoj šolstva v Komendi in v Mostah od leta 1945 do 1960 (1996) (COBISS)
• Zbrani spisi o Petru Pavlu Glavarju in Komendi (2004) (COBISS)
• Zgodba o komendskem svetilniku iz časov »ljudske oblasti« (2005) (COBISS)

Viri

• Viktorijan Demšar: Kamniško-komendski biografski leksikon.
• Alič, Franci: Viktorijan Demšar (1904–1922), Viktorijanu Demšarju v spomin, XIII/XIV. Žirovski občasnik, str. 93–105, Ljubljana, 1992/1993.
• Zajec, Alfonz: Viktorijan Demšar (1904–1922), XXXIX. Loški razgledi, str. 247–250, Škofja Loka, 1992.