Pojdi na vsebino

Vilajet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Osmansko cesarstvo 1481-1683

Vilajet (turško vilâyet [vilaːˈjet], iz arabskega ولاية, wilāyah - provinca) je bila največja upravna enota poznega Osmanskega cesarstva, uvedena z Zakonom o vilajetih (turško Teşkil-i Vilayet Nizamnamesi), objavljenim 21. januarja 1867.[1] Ustanovitev vilajetov je bila del reform cele osmanske državne uprave, objavljenih v cesarskem odloku (fermanu) leta 1856. Reformo so poskusno uvedli najprej v Donavskem vilajetu, ustanovljenem prav v ta namen leta 1864. Za njegovega guvernerja je bil imenovan vodilni reformist Midhat Paša. Reforma so uvajali postopoma in jo zaključili leta 1884.

Province so se ptred tem imenovale eyâlet. Leta 1868 je bilo v Osmanskem cesarstvu 63 vilajetov. Guverner vilajeta se je imenoval vali, ki je bil lahko paša, beglerbeg, bala, mirimiran, ula eveli, rumbeg, ferik ali vezir. Vilajeti so se delili na manjše upravne enote - sandžake (turško sancak), ki so jih upravljali begi, znani tudi kot sandžakbegi.

Do priključitve k Avstro-Ogrski leta 1908 je bila eden od vilajetov tudi Bosna. Turške province se sedaj imenujejo il.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Izraz vilajet izhaja iz arabske besede wilayah ali wilaya, ki pomeni provinco, regijo ali okrožje in nima nobene upravne konotacije. V Osmanskem cesarstvu je beseda pomenila specifično upravno enoto.[2]

Upravna enota

[uredi | uredi kodo]

Osmansko cesarstvo je začelo modernizirati svojo državno upravo oziroma ejalete že v 1840. letih.[3] Zakon o vilajetih je modernizacijo razširil na celo osmansko ozemlje in uredil hierarhijo upravnih enot. Vilajeti pod upravo valijev so bili razdeljeni na sandžake pod mütesarrifi, sandžaki na okrožja (kaza ali liva) pod kajmamami in okrožja na občine (nahiye) pod müdirji.[1]

Vali je bil sultanov zastopnik v vilajetu in zato vrhovni načelnik uprave. Pomagali so mu sekretarji, ki so bili zadolženi za finance (defterdar), korespondenco in arhive (mektubci), stike s tujci, javna dela, kmetijstvo in trgovino. Imenovali so jih resorni ministri. Valija je skupaj z načelnikom za pravosodje (mufettiş-i hukkam-i Şeri'a) imenoval izvršni svet vilajeta. Poleg tega sveta je imel vilajet tudi voljen svet province s štirimi člani. Dva od njih sta bila mulimana, dva pa ne. Valija je v njegovi odsotnosti nadomeščal guverner glavnega sandžaka v vilajetu (merkez sanjak). Podobno so bili organizirani tudi nižji nivoji državne uprave in lokalne verske skupnosti.[4]

Vilajeti, sandžaki in avtonomne krajine okrog leta 1876[5]

[uredi | uredi kodo]
  • Vilajet Konstantinopel
  • Vilajet Adrianopel drin): sandžaki Edirne (Odrin), Tekirdağ, Gelibolu, Filibe, Sliven.
  • Vilajet Donava: sandžaki Ruse, Varna, Vidin, Tulcea, Turnovo, Sofija, Niš.
  • Vilajet Bosna: sandžaki Bosna-Seraj, Zvornik, Banja Luka, Travnik, Bebkèh, Novi Pazar.
  • Vilaj Hercegovina: sandžaka Mostar, Gacko.
  • Vilajet Solun: sandžaki Solun, Serres, Drama.
  • Vilajet Ioannina: sandžaki Ioannina, Tirhala, Ohrid, Preveze, Berat.
  • Vilajet Manastir: sandžaki Manastir, Prizren, Skopje, Debar.
  • Vilajet Scutari: sandžak Scutari.
  • Vilajet Arhipelag: sandžaki Rodos, Midilli, Sakız, Kos, Ciper.
  • Vilajet Kreta: sandžaki Chania, Rethymno, Candia, Sfakia, Lasithi.
  • Vilajet Hudavendigar: sandžaki Bursa, Izmit, Karasi, Karahisar-i-Sarip, Kütahya.
  • Vilajet Aidin: sandžaki İzmir, Aydın, Saruhan, Menteşe.
  • Vilajet Ankara: sandžaki Ankara, Yozgat, Kayseri, Kırşehir.
  • Vilajet Konya: sandžaki Konya, Teke, Hamid, Niğde, Burdur.
  • Vilajet Kastamonu: sandžaki Kastamonu, Boli, Sinop, Çankırı.
  • Vilajet Trebizond: sandžaki Trebizond, Gümüşhane, Batumi, Canik.
  • Vilajet Sivas: sandžaki Sivas, Amasya, Karahisar-ı Şarki.
  • Vilajet Erzurum: sandžaki Erzurum, Tchaldir, Bayezit, Kars, Mouch, Erzincan, Van.
  • Vilajet Diyarbekir: sandžaki Diyarbakır, Mamuret-ul-Aziz, Mardin, Siirt, Malatya.
  • Vilajet Adana: sandžaki Adana, Kozan, İçel, Paias.
  • Vilajet Sirija: sandžaki Damask, Hama, Bejrut, Tripoli, Hauran, Akka, Belka, Kudus-i-Cherif (Jeruzalem).
  • Vilajet Alep: sandžaki Alep, Maraş, Urfa, Zor.
  • Vilajet Bagdad: sandžaki Bagdad, Mosul, Sharazor, Sulaymaniyah, Dialim, Kerbela, Helleh, Amara.
  • Vilajet Basra: sandžaki Basra, Muntafiq, Najd, Hedžas.
  • Emirat Meka: Meka, Medina.
  • Vilajet Jemen: sandžaki Sana, Hudaydah, Asir, Ta'izz.
  • Vilajet Tripolitanija: sandžaki Tripoli, Bengazi, Khoms, Djebal gharbiyeh, Fezzan.
  • Libanonski mutašarifat
  • Kneževina Samos
  • Gora Atos (del sandžaka Solun)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Birken, Andreas (1976). Die Provinzen des Osmanischen Reiches. Beihefte zum Tübinger Atlas des Vorderen Orients (in German). 13. Reichert. str. 22. ISBN 9783920153568.
  2. ↑ Report of a Committee set up to consider certain correspondence between Sir Henry McMahon (his majesty's high commissioner in egypt) and the Sharif of Mecca in 1915 and 1916, ANNEX A, para. 10. British Secretary of State for the Colonies, 16 maart 1939 (doc.nr. Cmd. 5974). Arhivirano 24. oktobra 2015 na Wayback Machine.
  3. ↑ Birken, Andreas (1976). Die Provinzen des Osmanischen Reiches. Beihefte zum Tübinger Atlas des Vorderen Orients (v nemščini 13. Reichert. str. 19–20. ISBN 9783920153568.
  4. ↑ Birken 1976, str. 23-24.
  5. ↑ Abel Pavet de Courteille (1876). État présent de l'empire ottoman (v francočini). J. Dumaine, str. 91–96.

Vir

[uredi | uredi kodo]
  • Opća enciklopedija JLZ, VIII., 519, Zagreb 1982
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vilajet&oldid=5241586«