Pojdi na vsebino

Vinci Vogue Anžlovar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Vinci Vogue Anžlovar [vínci vôu̯g- ánžlovar] (rojen kot Tomaž Anžlovar), slovenski režiser, scenarist, skladatelj, montažer in igralec, * 19. oktober 1963, Ljubljana.

Vinci Vogue Anžlovar
Portret
Vinci Vogue Anžlovar, foto Aljoša Rebolj
Rojstvo19. oktober 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) (61 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicfilmski režiser, skladatelj, igralec, režiser, scenarist

Rojen kot Tomaž Anžlovar Marku in Hildi (Inge), nekdanji miss Slovenije.

Anžlovarjev film Babica gre na jug iz leta 1991 je prvi slovenski celovečerni film v samostojni Sloveniji. Po letu 2015 se je odločil, da ne bo več režiser in je raje postal taksist v mestnem prometu. Kljub temu je kasneje posnel dva filma.

Zasebno

[uredi | uredi kodo]

Živi v Višnji Gori. Njegova hči je umetnica Rosa Lux (* 1985), poleg nje ima še tri sinove (rojeni 2004, 2007, 2010).[1]

Več let se bori z amiotrofično lateralno sklerozo.[2]

Filmografija

[uredi | uredi kodo]

Celovečerni filmi

[uredi | uredi kodo]
  1. Babica gre na jug (1992)
  2. Oko za oko (znan tuki kot: Gypsy Eyes / Cigankine oči / C.I.A. Trackdown) (1993)
  3. Poker (2001)
  4. Vampir z Gorjancev (17. december 2008)
  5. Dedek gre na jug (2021)
  6. Tartinijev Ključ (2024)

Dokumentarni filmi

[uredi | uredi kodo]
  1. Selfie brez retuše (2015)[3]

Kratki filmi

[uredi | uredi kodo]
  1. Portret pesnika: Brane Bitenc (1988, scenarist, režiser)
  2. Moira (1989, režiser)
  3. Janez Pavarotti - Pojoča žaba / Janez Pavarotti - The Singing Frog (1990, režiser)
  4. Mami za praznik (1994, režiser)
  5. Zadnji tango v Parizu (1994, režiser)
  6. Govor kapetana Djuraskovića (1995, režiser)
  7. Žena francoskega poročnika (1995, režiser)
  8. Vohuna (1995, režiser)
  9. Lucky Number (1997, scenarist, režiser, komponist)
  10. Sec(k)ret (2000, scenarist, komponist, režiser, scenograf)

TV serije

[uredi | uredi kodo]

Vloge

[uredi | uredi kodo]
  1. Ko zorijo jagode (statist)
  2. Trije prispevki k slovenski blaznosti (statist)
  3. Revolution in the Zoo (Trobentač)
  4. Usodni telefon (Igor)
  5. Slike za njo (Caligula)
  6. Babica gre na jug (Bobnar)
  7. Lucky Number (šofer)
  8. Blues za Saro (mehanik)
  9. Vrtičkarji (Mr. Preobleka)
  10. Poker (Angel)
  11. Gipsy Eyes (Bad guy)
  12. Tartinijev Ključ (Klošar)

Glasba

[uredi | uredi kodo]
  1. Zakaj jih nisem vse postrelil (režija Miha Hočevar)
  2. Opera (režija Diego Gomez)
  3. Slike za njo (gledališka predstava)
  4. Babica gre na jug
  5. Poker
  6. (A)Torzija
  7. Dedek gre na jug (soavtor)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Brutalni avtoportret 
Vincija Voguea Anžlovarja[mrtva povezava]
  2. ↑ »Režiser Vinci Vogue Anžlovar nepričakovano na premieri filma Tartinijev ključ«. 15. oktober 2024. Pridobljeno 15. oktobra 2024.
  3. ↑ Selfie brez retuše Arhivirano 2016-01-10 na Wayback Machine.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Stub icon

Ta članek o umetniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vinci_Vogue_Anžlovar&oldid=6315686«