Vinko Robljek
Vinko Robljek | |
---|---|
Rojstvo | 11. februar 1912[1] Podkraj[1] |
Smrt | 7. november 1988 (76 let) Ljubljana |
Državljanstvo | SFRJ Kraljevina Jugoslavija SHS Cislajtanija |
Poklic | univerzitetni učitelj, ekonomist, rudarski inženir |
Vinko Robljek, slovenski inženir rudarstva, * 11. februar 1912, Podkraj, Ajdovščina, † 7. november 1988, Ljubljana.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju, kamor se je družina preselila po prvi svetovni vojni. Maturiral je 1930 in se vpisal na oddelek za rudarstvo na Tehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1936 tudi diplomiral. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil kot pomočnik upravnika rudnika Tresibaba-Podvis pri Knjaževcu. Od leta 1939 do konca vojne je bil tu upravnik rudnika, po osvoboditvi pa je bil premeščen v Kostolac kjer je postal tehnični direktor rudnika lignita, ki je dobavljal gorivo za beograjsko termoelektrarno[2] (TE Beograd, moč 28 MW, leto izgradnje 1932). Na samem rudniku je poskrbel za dokončanje že med okupacijo od Nemcev predvidene termoelektrarne (TE Kostolac Mali, moč 8 MW, 1948 in TE Kostolac Veliki, moč 41 MW, 1949)[3] 7. avgusta 1962 je bil imenovan za tehničnega direktorja premogovnika v Banovičih, ki je pod njegovim vodstvom postal največji rudnik rjavega premoga v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Povabljen je bil in dobil mesto profesorja za predmet Metode površinske eksploatacije na Rudarski fakulteti v Tuzli. Do upokojitve leta 1977 je bil predstojnik univerzitetne katedre za pripravo mineralnih surovin. Napisal je obširno delo Površinska eksploatacija mineralnih sirovina (Inštitut za rudarstvo, hemijsko-tehnološka istraživanja sirovina, Tuzla 1970), prvo tovrstno delo v srbohrvaščini. Za svoje zasluge je prejel več državnih odlikovanj ter strokovnih odličij in priznanj.[2]
Odlikovanja
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
- ↑ 2,0 2,1 Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.
- ↑ Kaiser, Dragutin. Elektrotehnični priručnik. Tehnička knjiga, Zagreb 1964.