Vzhodni šimpanz
Vzhodni šimpanz | |
---|---|
Samica z mladičem v narodnem parku Gombe Stream v Tanzaniji | |
Znanstvena klasifikacija | |
Kraljestvo: | |
Deblo: | |
Razred: | |
Red: | |
Družina: | |
Rod: | Pan
|
Vrsta: | troglodytes
|
Dvočlensko ime | |
P. t. schweinfurthii[2] (Giglioli, 1872)
| |
Razširjenost |
Vzhodni šimpanz (znanstveno ime Pan troglodytes schweinfurthii) je podvrsta navadnega šimpanza. Vrsta živi v Srednjeafriški republiki, Južnem Sudanu, Demokratični republiki Kongo, Ugandi, Ruandi, Burundiju in Tanzaniji.
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]Čeprav je formalno razvrščen kot P. t. schweinfurthii, Colin Groves z Avstralske nacionalne univerze trdi, da obstaja dovolj razlik med severno in južno populacijo te populacije šimpanzov, da bi jo lahko razdelili na dve podvrsti namesto na eno; severna populacija kot P. t. schweinfurthii in južna populacija kot P. t. marungensis.[3]
Grožnje in ohranjanje
[uredi | uredi kodo]Rdeči seznam IUCN iz leta 2007 jih je uvrstil med ogrožene. Čeprav je navadni šimpanz najbolj številčen in razširjen med velikimi opicami, razen človeka, se pričakuje, da se bo nedavni upad v Vzhodni Afriki nadaljeval zaradi lova in izgube življenjskega prostora. Ker so si šimpanzi in ljudje fiziološko zelo podobni, šimpanzi podležejo številnim boleznim, ki prizadenejo ljudi.[4] Če raziskave in turizem niso ustrezno upravljani, predstavljajo tudi tveganje za prenos bolezni med ljudmi in šimpanzi. To podvrsto je obsežno preučevala dr. Jane Goodall v narodnem parku Gombe Stream.
Opis
[uredi | uredi kodo]Odrasli šimpanzi v naravi tehtajo med 40 in 65 kilogrami. Samci lahko merijo do 145 centimetrov, samice pa do 120 centimetrov v višino. Telo šimpanza je pokrito z grobo črno dlako, razen na obrazu, prstih na rokah, nogah, dlaneh in podplatih. Oba palca na rokah in nogah sta si nasproti, kar omogoča natančen oprijem. Kot večina populacij šimpanzov imajo vzhodni šimpanzi jantarne do rjave šarenice in temne beločnice.
Habitat
[uredi | uredi kodo]Šimpanz preživi čas na drevesih in na tleh, običajno pa spi na drevesu, kjer si za noč zgradi gnezdo. Nekoč so naseljevali večino te regije, vendar se je njihov življenjski prostor v zadnjih letih močno zmanjšal.
Vedenje in ekologija
[uredi | uredi kodo]Šimpanzi živijo v skupnostih, ki običajno štejejo od 20 do več kot 150 članov, vendar večino časa preživijo na potovanju v majhnih skupinah le nekaj posameznikov. Vzhodni šimpanz je tako drevesni kot talni in ponoči počiva na drevesih, dan pa preživi na tleh.[5]
Šimpanzi hodijo po podplatih in členkih, na kratke razdalje pa lahko hodijo pokončno.
Ko se šimpanzi soočijo s plenilcem, se bodo odzvali z glasnimi kriki in proti grožnji uporabili vse predmete, ki jih lahko dobijo. Leopard je glavni naravni plenilec šimpanzov, vendar so postali tudi plen levov.[6]
Prehrana
[uredi | uredi kodo]Šimpanzi so vsejedi in jedo semena, sadje, med, liste, lubje, glive, žuželke, kot so termiti, mravlje in majhen plen, kot so ptice in opice. Pogosto uporabljajo vejico kot orodje, da dosežejo termite ali mravlje v gnezdih, opazili pa so jih, da uporabljajo palice za lov na druge male sesalce. Obstajajo tudi primeri organiziranega lova. V nekaterih primerih, kot je ubijanje leopardjih mladičev, se zdi, da je to predvsem zaščitniško prizadevanje, saj je leopard glavni naravni plenilec navadnega šimpanza. Dokumentirani so bili tudi posamezni primeri kanibalizma.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Plumptre, A.; Hart, J.A.; Hicks, T.C.; Nixon, S.; Piel, A.K. & Pintea, L. (2016). »Pan troglodytes ssp. schweinfurthii«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016: e.T15937A102329417.
- ↑ Groves, C. P. (2005). Wilson, D. E.; Reeder, D. M. (ur.). Mammal Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference (3rd izd.). Baltimore: Johns Hopkins University Press. str. 183. ISBN 0-801-88221-4. OCLC 62265494.
- ↑ Groves, C.P. (2005). »Geographic variation within eastern chimpanzees (Pan troglodytes cf. schweinfurthii Giglioli, 1872)«. Australasian Primatology. 17: 19–46.
- ↑ Goodall, J. (1996). McGrew, W.C.; Marchant, L.F.; Nishida T. (ur.). Great Ape Societies. Cambridge: Cambridge University Press. str. xix. ISBN 0-521-55536-1.
- ↑ Janssen, E.; Janssen, P. (2006). »Chimpanzee fact file«. African Wildlife Foundation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. novembra 2019. Pridobljeno 23. septembra 2012.
- ↑ Boesch, C. (1991). »The effects of leopard predation on grouping patterns in forest chimpanzees« (PDF). Behaviour. 1991. 117 (3): 221–242. doi:10.1163/156853991x00544. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. septembra 2012. Pridobljeno 2. marca 2012.