Pojdi na vsebino

Würzburška stolnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Würzburška stolnica
Stolnica sv. Kilijana
Würzburger Dom
Würzburška stolnica
Würzburška stolnica se nahaja v Nemčija
Würzburška stolnica
Würzburška stolnica
Lega v Nemčiji
49°47′36″N 9°55′56″E / 49.79333°N 9.93222°E / 49.79333; 9.93222
KrajWürzburg
DržavaNemčija
Verska skupnostrimskokatoliška
Spletna stranWebsite of the Cathedral
Zgodovina
Statusaktivna
Zgrajena1040
Arhitektura
Funkcionalno stanjestolnica
Vrsta arhitekturebazilika
SlogRomanska arhitektura
z gotskimi in baročnimi elementi
Konec gradnje1075
Lastnosti
Dolžina103 m
Zvonovi20
Uprava
ŠkofijaWürzburg
Cerkvena pokrajinaBamberg
Vodstvo
ŠkofFriedhelm Hofmann

Würzburška stolnica (nemško Würzburger Dom) je rimskokatoliška stolnica v Würzburgu na Bavarskem v Nemčiji, posvečena svetemu Kilijanu. Je sedež würzburškega škofa in že več sto let služi kot pokopališče würzburških knezoškofov. S skupno dolžino 103 metre je četrta največja romanska cerkvena stavba v Nemčiji[1] in mojstrovina nemške arhitekture iz salijskega obdobja. Pomembni poznejši dodatki vključujejo delo Tilmana Riemenschneiderja in Balthasarja Neumanna. Stolnico so britanske bombe marca 1945 močno poškodovale, po drugi svetovni vojni pa so jo obnovili.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Würzburška stolnica (1904)
Tloris
Tloris

Današnjo stolnico je od leta 1040 dalje gradil würzburški škof Bruno. Verjetno je bila to tretja cerkev na mestu: prejšnji dve, zgrajeni okoli leta 787 oziroma 855, je uničil in močno poškodoval požar. Po Brunovi naključni smrti leta 1045 je njegov naslednik Adalbero dokončal gradnjo leta 1075. Zaradi več prezidav, zlasti po letu 1133, je bila stolnica posvečena šele leta 1187. Ta cerkev je že imela močan križni tloris, ki je še danes prisoten: dolgo ladjo z visokim korom, širokim transeptom in dvema ozkima zahodnima stolpoma.[2]

Po letu 1237 so dvignili prvotno nižje vzhodne stolpe, ki kažejo značilnosti zgodnjega gotskega sloga.

Stranski ladji sta bili okoli leta 1500 predelani v poznogotskem slogu. Štukater Pietro Magno je v letih 1701-04 okrasil stolnico z baročnimi štukaturami.

V letih 1721-34 je Balthasar Neumann zgradil pogrebno kapelo za škofe Schönborne, severno od transepta. Okrog vznožja vzhodnega stolpa je dodal tudi baročno zakristijo in Ornatkammer (1749).

Dodatne spremembe zahodne fasade in stolpov v letih 1879-85 (glej sliko stolnice iz leta 1904) so bile po letu 1946 odstranjene.

Večji del stavbe se je porušil pozimi 1946 zaradi požarnega bombardiranja Würzburga 16. marca 1945. Rekonstrukcija je bila končana leta 1967, med katero so odstranili baročne elemente v korist reromanizacije. Nova interpretacija poudarja kontrast med ohranjenimi zgodovinskimi deli stavbe, kar ima za posledico včasih kontroverzno kombinacijo pretežno romanike z modernimi in baročnimi elementi. Zahodno pročelje v romanskem slogu z rozeto, tristransko galerijo in odprtino za uro je bilo med rekonstrukcijo združeno z navadnim zidom iz plovca in ponovno razkrito med obnovitvenimi deli do novembra 2006. Leta 1988 je kor preoblikoval Hubert Elsässer.

Štukaturnega stropa, ki se je podrl leta 1946, niso obnovili, temveč so ga nadomestili z ravnim lesenim stropom.

Opis

[uredi | uredi kodo]

S 103 metri dolžine stolnica velja za četrto največjo romansko baziliko v Nemčiji.

Umetniška dela

[uredi | uredi kodo]

Stolnica vsebuje številna umetniška dela, od katerih so še posebej pomembna naslednja:

  • Serija grobov in epitafov škofov, vključno z monumentalnima podobama knezoškofov Rudolfa II. von Scherenberga (1495) in Lorenza von Bibra (1519), delo Tilmana Riemenschneiderja
  • Schönbornova kapela Balthasarja Neumanna in Maximiliana von Welscha z grobnicami Johanna Philippa von Schönborna, Lotharja Franza von Schönborna, Johanna Philippa Franza von Schönborna in Friedricha Karla von Schönborna.
  • Dvojna kripta. Vzhodni del je iz leta 1040 in vsebuje Brunovo grobnico. Zahodna (12. stoletje) je bila porušena okoli leta 1700, a ponovno zgrajena po letu 1962. V njej so stari vodnjak, grobnica Konrada Querfurtskega in najstarejša umetnina v stolnici: bradati obraz, ki je lahko karolinškega ali celo merovinškega izvora.
  • Pogrebna kapela/grob: Tako kot kapiteljska dvorana zgoraj je bila gotska struktura uničena v bombnih napadih, vendar je bila obnovljena.  Zdaj vsebuje cikel vitražev Georga Meistermanna.[3]
  • Krstilnik (1279), mojstra Eckarta iz Wormsa
  • Sedemkraki kandelaber (1981) Andreasa Moritza

Orgle

[uredi | uredi kodo]

Orgle, posvečene leta 1969, je izdelal Johannes Klais Orgelbau v Bonnu. Velike glavne orgle (6652 piščali, 87 registrov, razporejenih v petih manualih in pedalu) so na veliki galeriji na zahodni strani ladje.[4] Manjše korne orgle z 20 registri, razdeljenimi na dva manuala in pedal, so na galeriji v južnem transeptu.

Leta 2009 so v na novo opremljene dvorane za vaje namestili orgle Karla Göckla z osmimi registri.

Zvonovi

[uredi | uredi kodo]

Stolnica ima danes 20 zvonov s skupno težo 26 ton.

Največji je Salvatorjev zvon s premerom 2,3 m in težo 10 ton.  Od starih zvonov je iz leta 1257 samo Lobdeburški zvon Cunradusa Citewarja iz Würzburga, najvidnejšega livarja zvonov svojega časa. Ker je bil leta 1933 odstranjen in shranjen v kripti, je to edini starodavni zvon stolnice, ki je preživel požarno nevihto, ki jo je povzročilo bombardiranje 16. marca 1945. Zdaj visi v jugozahodnem stolpu in zvoni vsak petek ob 15.00 ob uri smrti Jezusa Kristusa.

Vsi drugi zvonovi so se stopili in tekoča kovina je stekla v klet stolpov, kjer je bil shranjeni zaklad stolnice uničen.

Würzburška sinoda

[uredi | uredi kodo]

Med letoma 1971 in 1975 se je v stolnici na željo kardinala Döpfnerja sklicala würzburška sinoda, da bi določila uporabo drugega vatikanskega koncila v Nemčiji.

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Pogled na stolnico iz trdnjave
    Pogled na stolnico iz trdnjave
  • Notranjost stolnice
    Notranjost stolnice
  • "Merovinški" križ v kripti
    "Merovinški" križ v kripti
  • Severni transept in Schönbornova kapela
    Severni transept in Schönbornova kapela
  • Schönbornova kapela
    Schönbornova kapela
  • Obraz škofa Rudolfa II. von Scherenberga, z monumentalne podobe Tilmana Riemenschneiderja
    Obraz škofa Rudolfa II. von Scherenberga, z monumentalne podobe Tilmana Riemenschneiderja
  • Grobnica škofa Lorenza von Bibra Tilmana Riemenschneiderja
    Grobnica škofa Lorenza von Bibra Tilmana Riemenschneiderja
  • Sepulture
    Sepulture
  • Relikvija sv. Kiliana, Colmana in Todnana
    Relikvija sv. Kiliana, Colmana in Todnana
  • Grob Gottfrieda von Spitzenberga, 1190
    Grob Gottfrieda von Spitzenberga, 1190

Sklici in viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »"Dom St. Kilian", Stadt Würzburg«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. marca 2023. Pridobljeno 20. marca 2023.
  2. ↑ Dettelbacher, Werner (1974). Franken - Kunst, Geschichte und Landschaft (German). Dumont Verlag. ISBN 3-7701-0746-2.
  3. ↑ Bistum Würzburg website (German)[mrtva povezava]
  4. ↑ [1] – Dom Würzburg (dom-wuerzburg.de) (abgerufen am 15. November 2009)
  • Kuhn, Rudolf, 1968: Großer Führer durch Würzburgs Dom und Neumünster: mit Neumünster-Kreuzgang und Walthergrab
  • Der Dom zu Würzburg (English Edition) Schnell, Art Guide No 232 (of 1982); Second English edition 1991, Verlag Schnell & Steiner GMBH, Munich and Zurich

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Würzburška stolnica.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Würzburška_stolnica&oldid=6280748«