Wikipedija:Avtomatiziran sistem taksonomk/uvod

To je kratek uvod v "avtomatiziran sistem taksonomk". To ni "how-to" vodič.

Dokumentacija za avtomatiziran sistem taksonomk

Uvod v avtomatiziran sistem taksonomk

Kakšen je ta sistem?

Članki o organizmih vsebujejo posebno vrsto infopolja, ki se imenuje »taksonomka«. Taksonomke izpišejo »taksonomsko hierarhijo«. (»Takson« je splošen izraz za imenovano skupino organizmov. kot je podvrsta, vrsta, družina, rod, itd.) Taksonomska hierarhija prikazuje lokacijo taksona znotraj določenega sistema klasifikacije; npr. za rod lahko prikaže njegovo družino, red, itd. do kraljestva.

Taksonomsko hierarhijo v taksonomki lahko ustvarite ročno z uporabo predloge {{taksonomka}}. Vsaka ročna taksonomka mora za prikaz v članku podati celotno taksonomsko hierarhijo. To lahko povzroči veliko število ponavljanj (redundanca). Npr. obstaja veliko člankov o vrstah, ki pripadajo rodu Citrus. Z uporabo ročne predloge Taksonomka, moramo podatke ponoviti tolikokrat kolikor je takšnih člankov, saj rod Citrus, pripada družini Rutaceae (rutičevke), ta pa redu Sapindales (javorovci), in tako naprej do kraljestva Plantae (rastline). Vsak od teh člankov bi lahko vseboval taksonomko, ki ni skladnaz drugimi.

Avtomatiziran sistem taksonomk je nabor predlog in nekaj kode Lua, ki avtomatsko generirajo taksonomsko hierarhijo taksona. Če torej vemo, da Citrus medica pripada rodu Citrus, lahko sistem izdela in prikaže celotno hierarhijo, od vrste do kraljestva. Enako lahko stori za taksone na vseh stopnjah, vključno s tistim za podvrste (in za botanične varietete).

(Prednosti in slabosti sistema so bolj podrobno opisane v spodaj.)

Kako deluje?

Obstajata dva dela sistema:

1. Taksonomske predloge, ki delujejo kot podatkovna baza za shranjevanje taksonomske hierarhije. Taksonomske predloge same po sebi ne ustvarijo nobenega vizualnega rezultata. So le shranjevalnik informacij.
2. Avtomatizirane predloge za taksonomijo (predloge autotaxobox), izpišejo taksonomski okvir, skupaj s taksonomsko hierarhijo, samodejno ustvarjeno iz taksonomskih predlog.

Taksonomske predloge

Taksonomske predloge so strani z naslovi v obliki »Predloga:Taksonomija/takson« kjer takson predstavlja ime taksona. Če želite pokazati, da je rod rastline z izmišljenim imenom Junkia v družini Junkiaceae, bi morali ustvariti stran z naslovom »Predloga:Taksonomija/Junkia«. Ko jo zaključite, bo stran izgledala približno takole:

{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Junkia
|parent=Junkiaceae
|...
}}

Prva vrstica se nikoli ne spremeni. Ostalo pomeni, da je Junkia (zadnji del imena strani) taksonomski rang »rod«. Ko je prikazana v taksonomki, se mora beseda »Junkia« povezati na stran z naslovom »Junkia«. Njen starševski takson je »Junkiaceae«. Če želite navzgor povezati še Junkiaceae, bi morali ustvariti stran z naslovom »Predloga:Taksonomija/Junkiaceae«, ki bo določila rang, povezavo in starša Junkiaceae. Ta postopek nadaljujte dokler ne ugotovite, da ustrezna predloga že obstaja.

Ustvarjenih je že veliko taksonomskih predlog, tako da je za pravi rod verjetno, da ustrezne predloge že obstajajo ali pa je treba kvečjemu ustvariti rodovno predlogo.

Predloge za avtomatiziran sistem taksonomk

Avtomatizirane predloge za taksonomijo uporabljajo za prikaz taksonomske hierarhije v taksonomki taksonomske predloge. Obstajajo 8 osnovnih predloge za izpisovanje:

1. Predloga:Avtomatska taksonomka se uporablja za taksone ranga nad vrstami..
2. Predloga:Speciesbox Vrste običajno ni treba povezovati z njihovim starševskim rodom prek lastnih taksonomskih predlog, ker je ime rodu del imena vrste, zato sistemu običajno ni treba povedati starša vrste. Zato običajno ne obstajajo predloge z imenom »Predloga:Taksonomija/rod vrsta«. Zatorej z vrstami in nižjimi rangi ravnati nekoliko drugače kot z višje rangiranimi taksoni.
3. Predloga:Subspeciesbox se uporablja za podvrste katerih imena ureja zoološki kodeks (ICZN). Ta omogoča uporabo tričlenskih imen brez »povezovalnih izrazov« (npr. Junkia communis communis).
4. Predloga:Infraspeciesbox se uporablja za vrste pod rangom vrst (podvrste, varietete) katerih imena ureja botanična koda (ICNafp). Ta omogoča uporabo tričlenskih imen s »povezovalnimi izrazi« (npr. Junkia communis subsp. communis ali Junkia communis var. communis).
5. Predloga:Hybridbox se uporablja za živali, ki so hibridi znotraj istega rodu, zato imajo znanstvena imena oblike Panthera tigris × P. leo . (Rastlinski hibridi običajno dobijo en sam notospecifični epitet, zato se lahko uporabi Speciesbox).
6. Predloga:Virusbox se uporablja namesto drugih predlog za vse taksone virusov.

Ti štiri predloge so alternativa ročni predlogi Taksonomka, in zahteva manj informacij. Zatorej, če je že poskrbljeno za obstoj taksonomskih predlog, bo članek z naslovom Mala mačka, ki opisuje živalski rod Felis (slovensko ime: mala mačka) lahko uporabil predlogo takole:

Mala mačka
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Mammalia (sesalci)
Red:	Carnivora (zveri)
Družina:	Felidae (mačke)
Poddružina:	Felinae
Rod:	Felis (mala mačka)

{{Avtomatska taksonomka
| name = Mala mačka<!--To je potrebno, ker ni na strani z imenom "Felis"-->
| taxon = Felis
}}

ki zgenerira taksonomko prikazano na desni strani.

Bodite pozorni na to, da se rangi nad rodom Felis izvedejo v taksonomki avtomatsko, z uporabo taksonomskih predlog.

V praksi bo potrebna tudi uporaba drugih parametrov, npr. slika in opis slike, ali navedba avtoritete za ime rodu.

Za vrste, kot je Felis chaus (slovensko ime: džungelska mačka), naj se uporabi predloga na ta način:

Džungelska mačka
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Mammalia (sesalci)
Red:	Carnivora (zveri)
Družina:	Felidae (mačke)
Rod:	Felis (mala mačka)
Vrsta:	F. chaus
Dvočlensko ime
Felis chaus

{{Speciesbox
| name = Džungelska mačka <!--To je potrebno, ker ni na strani z imenom "Felis chaus"-->
| taxon = Felis chaus
}}

kar zgenerira taksonomko prikazano na desni strani.

Kako naprej?

Če želite uporabljati sistem avtomatskih taksonom, je na voljo kar nekaj dokumentacije.

• {{Avtomatska taksonomka/dok}} je glavni vir; vsebuje tabelo vsebin, ki opisujejo kako ustvariti in uporabljati različne dele sistema.
• {{Speciesbox/dok}} razlaga kako ustvariti taksonomko za vrste.
• {{Subspeciesbox/dok}} in {{Infraspeciesbox/dok}} razlagata kako ustvariti taksonomke za range nižje od vrsta (npr. podvrsta). Prva je namenjena živalim, druga pa rastlinam.

Zakaj uporabljati sistem?

Prednosti

Prednosti avtomatiziranega sistema taksonomk so naslednje:

• Pri dodajanju taksonomke v članek je potrebnih manj raziskav. Običajno bo treba raziskati le en ali dva taksona, saj avtomatizirana taksonomka črpa že obstoječe informacije o višjih taksonih iz svoje baze podatkov.
• Ko pride do taksonomske revizije (kar se pogosto dogaja), se taksonomke za vse člane prizadetih taksonov (pod pogojem, da že uporabljajo avtomatizirano taksonomko) samodejno posodobijo z enim samim urejanjem.
• Članki na Wikipediji, ki uporabljajo avtomatizirane taksonomke, so verjetno manj zastareli glede svoje taksonomije.
• Taksonomije je mogoče lažje poenotiti v člankih po celotni Wikipediji.
• Vandali, ki niso seznanjeni z avtomatiziranimi taksonomkami, imajo manj možnosti, da bi pokvarili polno delujoče podatke vključene v avtomatiziranih taksonomkah.
• Kategorije, kot je Kategorija:Čiščenje avtomatskih taksonomk in druge sledilne kategorije samodejno spremljajo več vrst napak, kar omogoča enostavno sledenje vandalizmu in napakam pri urejanju.
• Koda zavzame manj prostora v oknu za urejanje, zato je lažje najti uvod članka.

Slabosti

Obstaja tudi nekaj slabosti:

• Shranjevanje strani traja nekoliko dlje zaradi večje količine podatkov, ki jih je treba obdelati za ustvarjanje taksonomke.
• Pravočasno odkrivanje vandalizma je težje, ker le malo ljudi spremlja posamezne taksonomske predloge.
• Vandalizem je bolj izpostavljen po celotni Wikipediji zaradi vključevanja podatkov iz taksonomskih predlog.
• Urednike, ki želijo urediti taksonomijo, bo morda odvrnil povečan napor pri učenju.
• Predstavljanje posebnih primerov zahteva podrobnejše poznavanje sistema.

Kaj sledi?

Če želite uporabljati avtomatiziran sistem taksonomk, je na voljo veliko dokumentacije. Obstaja veliko več možnosti, kot je opisano tukaj..

• Glavni vir je WP:Avtomatiziran sistem taksonomk; začne se s kazalom vsebine, ki se povezuje z razlagami, kako ustvariti in uporabljati različne dele sistema.
• Vse taksone za viruse obravnava {{Virusbox}}; vse druge predloge avtomatiziranih taksonomk so uporabljene samo za nevirusne taksone.
• {{Speciesbox/dok}} pojasnjuje, kako ustvariti taksonomke za vrste.
• {{Avtomatska taksonomka/dok}} pojasnjuje, kako ustvariti taksonomke za taksonomske stopnje nad vrstami (in posebne primere).
• {{Subspeciesbox/dok}} in {{Infraspeciesbox/dok}} pojasnjujeta, kako ustvariti taksonomke za vrste pod vrstami (npr. podvrste). Prva je namenjena živalim, druga pa rastlinam (imena ureja botanični kodeks).
• {{Hybridbox/dok}} pojasnjuje, kako ustvariti taksonomke za živalske hibridne živali znotraj istega rodu.