Wikipedija:Izbrani članki/Arhiv 2025
Arhivi po letih
|
Orodja za izbrane članke: |
Arhiv
[uredi | uredi kodo]
Šifrirni urad je bila medvojna enota 2. oddelka poljskega generalštaba, zadolžena za elektronsko obveščevalno dejavnost ter kriptografijo in kriptoanalizo. Predhodnik agencije, ki je kasneje postal Šifrirni urad, je bil ustanovljen maja 1919 med poljsko-sovjetsko vojno in je igral ključno vlogo pri zagotavljanju preživetja in zmage Poljske v tej vojni. Sredi leta 1931 je bil z združitvijo že obstoječih agencij ustanovljen Šifrirni urad. Decembra 1932 je urad začel razbijati šifre nemške šifrirne naprave Enigma. V naslednjih sedmih letih so poljski kriptologi premagali vse večjo strukturno in operativno zapletenost Enigme, opremljene z stikalno ploščo. Urad je razbil tudi sovjetsko kriptografijo.
Pet tednov pred izbruhom druge svetovne vojne, 25. in 26. julija 1939, je poljski Šifrirni urad v Varšavi razkril svoje tehnike in opremo za dešifriranje Enigme predstavnikom francoske in britanske vojaške obveščevalne službe, ki do takrat niso dosegli vidnejšega napredka proti Enigmi. Ta poljski prenos obveščevalnih podatkov in tehnologije je zaveznikom dal prednost brez primere pri njihovi zmagi v drugi svetovni vojni.
.jpg)
Arnulf Koroški (ok. 850–899) iz plemiške družine Karolingov je bil od leta 887 kralj Vzhodnofrankovskega kraljestva in od 896 do 899 cesar Svetega rimskega cesarstva.
Arnulfov predhodnik Karel Debeli je za kratek čas pod svojo oblastjo združil vsa tri frankovska kraljestva v državo iz časa Karla Velikega. Karel Debeli je bil nesposoben vladar in Arnulf ga je s pomočjo Bavarcev, Frankov, Sasov, Turingijcev in Alemanov strmoglavil ter sam prevzel kraljevanje. Arnulf je svojo oblast omejil na Vzhodno Frankovsko svojega starega očeta Ludvika Nemškega, medtem ko so v preostalih delih frankovskega cesarstva kot kralji vladali njemu podrejeni veljaki. Do leta 888 je Arnulfu uspelo utrditi svojo oblast nad Loreno in cesarsko Italijo. Z zmago pri Dijlu pri Louvainu leta 891 so se vpadi Normanov v Vzhodno Frankovsko končali. Stabilnost v državi je spodbudila vzpon Otonov, ki so nekaj desetletij kasneje postali cesarska rodbina. Arnulfov pakt z Madžari, ki so v 10. stoletju postali največja grožnja vzhodnofrankovskemu imperiju, je zasenčil Arnulfovo pozitivno podobo pri potomcih. Arnulf je bil leta 896 v Rimu okronan za cesarja Svetega rimskega cesarstva. V njegovem času je Regensburg dosegel svoj vrh kot središče moči v Vzhodni Frankovski.