Wikipedija:Izobraževalni program

V Wikipediji poteka tudi nekaj projektov organiziranega ustvarjanja vsebine, v katerih sodelujejo učenci, dijaki ali študenti pod nadzorom učiteljev oz. profesorjev šol in fakultet. Izobraževalni programi so sodelovanja učencev, dijakov in študentov, ki predhodno niso bili wikipedisti in s sodelovanjem opravljajo študijske obveznosti. Projekt vodi mentor, ki je nosilec učnega predmeta, medtem ko udeležencem pomaga koordinator programa. Osnovnošolski in upokojenski programi se imenujejo wikikrožek. Takšni programi in krožki so lahko ob upoštevanju načel in pravil Wikipedije v vsestransko korist - Wikipedija, katere rast je odvisna od prispevkov obiskovalcev, pridobi vsebino, sodelujoči pa se učijo jasnega ter pravilnega izražanja, ki je pomembna veščina za funkcioniranje človeka v družbi. V praksi stvari ne potekajo vedno tako gladko, zato ta stran podaja nekaj pravil in napotkov za sodelovanje.

Seznam

Seznam izobraževalnih programov je na voljo na podstrani Wikipedija:Izobraževalni program/Seznam.

Pravila

Glavno načelo, ki se ga morajo držati vsi sodelujoči, je, da je Wikipedija na prvem mestu enciklopedija in je njena funkcija kot učni pripomoček mnogo nižje po lestvici prioritet. To pomeni, da imajo pravila Wikipedije absolutno prednost pred pedagoškimi vidiki izobraževalnih programov. Glavna pravila in smernice so zbrane že na več straneh, recimo Wikipedija:Seznam pravil in Wikipedija:Pravila in smernice, pa zaradi preglednosti povzemamo najpomembnejše še tukaj:

• Wikipedija:Kaj Wikipedija ni razlaga, kaj sodi v članke in kaj ne
• Wikipedija:Slogovni priročnik opisuje, kako oblikovati besedilo
• Wikipedija:Avtorske pravice razjasnjuje avtorskopravne osnove, ki jim mora zadostovati vsebina
• Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja in Wikipedija:Navajanje virov predpisujeta standarde utemeljevanja trditev
• Wikipedija:Nepristranskost nalaga, da morajo biti pošteno predstavljeni vsi glavni pogledi o neki tematiki

Ta pravila so neločljivo povezana med seboj in jih ni mogoče upoštevati po želji. Predstavljajo namreč temelj delovanja projekta Wikipedije kot celote (vseh Wikipedij, ne samo slovenske) in je konsenz o njih trden, zato se brez zelo zelo široke javne debate ne bodo spremenila. Če so navodila vodje izobraževalnega programa v nasprotju z njimi ali jih ignorirajo, je to napaka mentorja. Vsi udeleženci (torej mentor in pisci) naj se zato pred prispevanjem seznanijo vsaj z osnovnimi pravili, navedenimi na tej strani. »Tako nam je naročil/-a profesor/-ica« ne bo upoštevan kot izgovor za nespoštovanje pravil. V nasprotnem primeru lahko postane Wikipedija manj podobna urejeni zbirki podatkov o pomembnih temah in bolj podobna odlagališču seminarskih nalog, kar se ne sme zgoditi - na svetovnem spletu obstajajo številni servisi za gostovanje seminarskih nalog, Wikipedija pa to ni.

Navodila za vodje izobraževalnih programov

Ideja organiziranega pisanja vsebine ima že v osnovi nekaj pomanjkljivosti. Vsak vodja izobraževalnega programa ima svoje ideje o njegovi izpeljavi in vsaka tematika, ki jo poskuša izobraževalni program obdelati, ima svoje specifike, ki jih je težko ali nemogoče pokriti s togimi pravili (kar tudi nima smisla, če je cilj Wikipedije kot celote premikati meje znanja). Sodelujoči imajo pogosto rok dokončanja dela in je od rezultata odvisna njihova ocena ali celo uspešen zaključek letnika, zaradi česar sodelovanje ni več prostovoljno in je motivacija drugačna. Nenazadnje pa je težava v majhnosti slovenske Wikipedije. Vseh aktivnih urejevalcev, ki se bolj ali manj redno ukvarjajo tudi z urejanjem prispevkov drugih, je nekaj deset, v določenem trenutku pa nove prispevke pregledujejo največ dva ali trije. To pomeni, da njihovo zmožnost označiti/popraviti napake in razložiti novincem, kaj delajo narobe, hitro preplavi množica člankov celega letnika učencev. Za razliko od mentorja tudi niso plačani za aktivno udeležbo v pedagoškem procesu. Posledica je frustriranost človeka, ki se tisti trenutek ukvarja s popravljanjem, zato bo reakcija posameznemu učencu/študentu, ki bi rad samo opravil svojo nalogo in ne vidi, kaj vse se dogaja, morda izpadla pretirana/nesramna/žaljiva/groba/...

• Vodja izobraževalnega programa se mora pred začetkom nujno oglasiti na glavni pogovorni strani - Pod lipo, da aktivni wikipedisti pomagajo postaviti centralno stran za koordinacijo in se razjasnijo osnove sodelovanja.
• Pred začetkom se sami preizkusite v urejanju in spišite nekaj člankov, če še niste, da boste videli, kako stvar zares deluje. Ko je izobraževalni program enkrat v teku, je že prepozno za spoznavanje bolj subtilnih vidikov Wikipedije, ki jih pravila in smernice namenoma ne pokrivajo natančno.
• Toplo priporočamo, da postavite projekt na osnovi pozitivne motivacije, ne negativne. Torej da je nagrada za dober članek bonus pri oceni, ne da študent pade na izpitu, če članek ni v redu.
• Zaradi odprte narave Wikipedije se lahko zgodi, da članek o temi, ki si jo je »rezerviral« učenec, v času trajanja izobraževalnega programa slučajno napiše kdo drug. Pri načrtovanju to ustrezno upoštevajte.
• Ne zahtevajte od udeležencev, da se identificirajo z imenom in priimkom; naj se registrirajo samo z vzdevkom. Vse, kar piše v Wikipediji, je izjemno vidno v spletnem prostoru, kar lahko ljudi spravi v javno zadrego, če se recimo sprejo z drugimi wikipedisti. Seznam vzdevkov učencev lahko vodite ločeno.

Sankcije

Iz seznama zadnjih urejanj in seznama novih člankov je hitro vidno, da prihaja do množičnega dotoka prispevkov novih uporabnikov o neki tematiki, kar jasno kaže, da gre za organizirano pisanje. Žal si v tem primeru ne moremo privoščiti toliko tolerance kot pri prispevkih nepovezanih posameznikov, zato je postopek za ravnanje z neprimerno zastavljenimi projekti naslednji:

• Urednik, ki posumi, da teče neznan projekt, ustvari projektno stran na naslovu oblike »Wikipedija:Izobraževalni program tematika« s predlogo {{Izobraževalni program}} in toliko podatkov, kot jih je pač na voljo.
• Če članki ne upoštevajo vsaj glavnih pravil, se jih prestavi na naslove oblike »Wikipedija:Izobraževalni program/Naslov članka«
• Če gre za neustrezen dodatek v obstoječ članek, se urejanje razveljavi. Udeleženec lahko skopira izvorno besedilo članka na naslov zgornje oblike in nadaljuje z delom tam.
• Brisanje obstoječe vsebine brez drugega razloga, kot da hoče udeleženec izobraževalnega programa objaviti svoj tekst v celoti, ne bo tolerirano.
• Posameznega uporabnika se na njegovi pogovorni strani obvesti, kaj se je zgodilo s predlogo {{Izobraževalni program član}} (bo še narejena).
• Če po enem mesecu ni odziva vodje izobraževalnega programa osebno in/ali pri člankih ni občutnega napredka, se neustrezni prispevki zbrišejo. To ne velja za izjeme, ki zadostujejo pravilom; te lahko kdor koli prestavi v glavni imenski prostor.

Nasveti za udeležence izobraževalnih programov

Da bo manj hude krvi in razcefranih živcev na obeh straneh, je poleg upoštevanja zgoraj napisanega priporočljivo naslednje:

• Komunicirajte z urejevalci, ki vam na pogovorni strani poskušajo razložit, kaj počnete narobe. Stran, ki se odpre, ko kliknete na oranžen okvir z »Imate novo sporočilo...«, je namenjena vam osebno, lahko odgovorite kar tam. Na pogovornih straneh se brez izjeme tikamo, tako da kar pogumno. Vedite pa, da glede pravil ne bo popuščanja.
• Kot že rečeno, »Tako nam je naročil/-a profesor/-ica« ni izgovor za ignoriranje pravil. Če vam je dal vodja izobraževalnega programa napačna navodila, mu naročite, naj se pogovori z izkušenejšimi urejevalci o izvedbi (glej zgoraj). Tudi prošnja v stilu »pusti vsaj do naslednjega tedna ko imamo zagovor seminarskih, potem lahko brišeš« ne bo upoštevana, zato se ne trudite - vse kar shranite je vidno vsakemu bralcu takoj in množica neustreznih prispevkov direktno niža kakovost Wikipedije, kar je nedopustno.
• Komunicirajte s sošolci v razredu oz. letniku. Če ste dobili obvestilo o tem, da prispevek ni čisto ustrezen, je zelo verjetno, da se bo tudi kdo drug lotil svojega enako napačno. Udeležencem izobraževalnega programa to ne predstavlja pretiranega truda, skrbnikom pa zelo olajša delo.
• Pred prispevanjem ali ko se lotite popravljanja svojega dela, si dobro oglejte kakšen že urejen članek o sorodni temi (prepoznate ga največkrat tako, da na vrhu strani nima oznak o pomanjkljivosti vsebine). Lahko kliknete »uredi« in preučite, kako je sestavljeno izvorno besedilo z vso wikikodo za zgled. Pomaga tudi pogled v kakšno bolj klasično enciklopedijo, kakršne so dostopne v vsaki knjižnici in tudi na svetovnem spletu.

Slike v izobraževalnih programih

Pravila za nalaganje in uporabo slik so obširneje razložena na strani Wikipedija:Slike

Članek po navadi bistveno boljše zgleda, če ga krasi slika, je pa treba upoštevat, da veljajo za slike in drugo multimedijsko gradivo skoraj enaka pravila glede avtorskih pravic kot za besedilo. Wikipedija sprejema z redkimi izjemami samo slike, ki so prosto dostopne vsakemu za vsak namen, kar pomeni, da morajo biti objavljene pod licenco, ki daje uporabniku vse te pravice. Najelegantnejša rešitev je, da prispevate samo gradivo, ki ste ga ustvarili sami (v tem primeru ga je najbolje naložiti v Zbirko, od koder je na voljo za uporabo v vseh Wikipedijah), kar pa ni vedno izvedljivo. Obstaja možnost, da slika nekega predmeta ali osebe že obstaja v Zbirki. V tem primeru jo lahko enostavno vključite v članek po navodilih za vstavljanje slik.

Pogosto pa se dogaja, da proste slike ni možno ustvariti. Lahko je oseba, o kateri pišete, že preminula, ali opisujete ustvarjalno delo (knjigo, glasbeni album ipd.), h kateremu seveda spada njegova naslovnica. V teh primerih lahko za ilustracijo naložite sliko, ki jo je ustvaril nekdo drug, po načelu poštene uporabe. Tudi če sami slikate naslovnico, to ne šteje za vaše avtorsko delo in ne morete izbirati dovoljenja po želji oz. zahtevah Wikipedije - spet gre za pošteno uporabo. Pomembno je, da se lahko slike po načelih poštene uporabe uporabljajo samo tam, kjer so nujne za ilustracijo obravnavane teme, in v najmanjši možni meri. V praksi to pomeni recimo, da je v članku o pisatelju, ki je umrl pred nekaj leti, lahko vključen njegov portret, ki ste ga našli nekje na spletu, ne pa naslovnice njegovih del v poglavju s seznamom tega kar je napisal. Naslovnica določene knjige je lahko vključena samo v članek o tej knjigi.

V vseh primerih je treba navesti vse zahtevane podatke - avtorja, natančen naslov vira in licenco. Oznake za licence so naštete na strani Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike. Če dobite sporočilo, da so podatki pomanjkljivi, ni treba še enkrat nalagat slike, ampak samo kliknite »uredi« na vrhu njene strani (enako kot za članek) in dopolnite zahtevano.

Zunanje povezave

• Hladnik, Miran: Wikipedija v izobraževalnem procesu

Predstavitev izvajanja

• Miran Hladnik. Slovene student projects in Wikipedia and Wikisource. 26. dec. 2008.