Wikipedija:TeXov zapis
Od januarja 2003 Wikipedija podpira TeXov označevalni jezik, ki mu bomo rekli kar TeXov zapis (ali kar WikiTeX). Takšen zapis tvori slike PNG ali običajen HTML zapis, odvisno od uporabnikovih nastavitev ali od zapletenosti izraza. V prihodnosti bodo brskalniki pametnejši in bo tako možno tvoriti naprednejši HTML ali v mnogih primerih celo MathML. Nekaj informacij o tem že lahko dobimo na http://www.mathmlcentral.com/
Ta zapis začnemo z ukazom <math> ... </math>. Vrstice znotraj ukaza lahko obstajajo in ne vplivajo na prikaz. Z ločevanjem vrstic bo surov zapis videti enostavnejši. Na primer pri vsakem izrazu ali vrstici matrike.
PNG slike so prikazane neodvisno od nastavitev brskalnika. To se bo v večini primerov razlikovalo od prikaza HTML, ki je odvisen od nastavitev.
Nekaj slabosti in posebnosti TeXa
[uredi | uredi kodo]Dobro se je izogibati TeXovega zapisa znotraj vrstic v običajnem besedilu, ker večina enačb ne bo pravilno poravnanih in velikost črk tudi ne bo ustrezala. Če pa je to že nujno, je rešitev navedena spodaj.
Barva ozadja teh PNG-slik ni prosojna, temveč bela. To odgovarja barvi ozadja običajnih MediaWiki strani. Le posebne strani, kot je na primer ta, ki se začne z »Wikipedija«, imajo zeleno barvo ozadja.
Besedilo na PNG-slikah je črno. Le pri posebnih nastavitvah brskalnika se to ne bo ujemalo z barvo običajnega besedila.
Slovenskih šumnikov TeXov zapis ne zna pravilno zapisati, zato se jih je potrebno izogibati. Paziti je potrebno tudi na nekatere posebnosti kot je na primer oznaka za funkcijo tangens tg namesto angleške tan, sled tenzorja in podobno:
\mathrm{tg}\, x \,\! | \tan x \,\! |
\mathrm{sl}\, \left( \sigma_{ik} \right) \,\! | \mathrm{tr}\, \left( \sigma_{ik} \right) \,\! |
Pri programju MediaWiki 1.4 se je potrebno izogibati uporabe TeXa v notranjih povezavah. Na primer ([[pi|<math>\pi</math>]]) je bolje zapisati s π ([[pi|π]]).
Posebni znaki
[uredi | uredi kodo]Možnost | Skladnja | Kako je videti |
---|---|---|
Standardne funkcije (dobro) | \sin x + \ln y +\operatorname{sgn} z | |
Standardne funkcije (narobe) | sin x + ln y + sgn z | |
Modulska aritmetika | s_k \equiv 0 \pmod{m} | |
Odvodi | \nabla \partial x \mbox{d}x \dot x \ddot y | |
Množice | \forall x \not\in \varnothing \subseteq A \cap B \cup \exists \{x,y\}
\times C |
|
Logika | p \land \bar{q} \to p\lor \lnot q | |
Kvadratni koren | \sqrt{2}\approx 1.4 | |
\sqrt[n]{x} | ||
Relacije | \sim \simeq \cong \le \ge \equiv \not\equiv \approx \ne | |
Geometrija | \triangle \angle \perp \| 45^\circ | |
Puščice |
\leftarrow \rightarrow \leftrightarrow |
|
\Leftarrow \Rightarrow \Leftrightarrow |
| |
Posebni znaki | \oplus \otimes \pm \mp \hbar \dagger \ddagger \star \circ \cdot \times
\bullet \infty |
Nadpisano, podpisano
[uredi | uredi kodo]Možnost | Skladnja | Kako je videti |
---|---|---|
Nadpisano | a^2 | |
Podpisano | a_2 | |
Grouping | a^{2+2} | |
a_{i,j} | ||
Kombinirano podpisano & nadpisano | x_2^3 | |
Odvod (dobro) | x' | |
Odvod (narobe v HTML) | x^\prime | |
Odvod (narobe v PNG) | x\prime | |
Pike odvodov | \dot{x}, \ddot{x} | |
Podčrtano & nadčrtano | \hat a \bar b \vec c \widehat {d e f} \overline {g h i} \underline {j k l} | |
Vsota | \sum_{k=1}^N k^2 | |
Produkt | \prod_{i=1}^N x_i | |
Limita | \lim_{n \to \infty}x_n | |
Integral | \int_{-N}^{N} e^x\, \mbox{d}x | |
Integral po ZAKLJUČENI poti | \oint_{C} x^3\, \mbox{d}x + 4y^2\,\mbox{d}y |
Ulomki, matrike, večvrstične enačbe
[uredi | uredi kodo]Možnost | Skladnja | Kako je videti |
---|---|---|
Ulomki | \frac{2}{4} or {2 \over 4} | |
Binomski simboli | {n \choose k} | |
Matrike | \begin{pmatrix} x & y \\ z & v \end{pmatrix} | |
\begin{bmatrix} 0 & \cdots & 0 \\ \vdots &
\ddots & \vdots \\ 0 & \cdots & 0\end{bmatrix} |
||
\begin{Bmatrix} x & y \\ z & v \end{Bmatrix} | ||
\begin{vmatrix} x & y \\ z & v \end{vmatrix} | ||
\begin{Vmatrix} x & y \\ z & v \end{Vmatrix} | ||
\begin{matrix} x & y \\ z & v \end{matrix} | ||
Case distinctions | f(n) = \begin{cases} n/2, & \mbox{if }n\mbox{ is even} \\ 3n+1, & \mbox{if }n\mbox{ is odd} \end{cases} | |
Večvrstične enačbe | \begin{matrix}f(n+1) & = & (n+1)^2 \\ \ &
= & n^2 + 2n + 1 \end{matrix} |
Črke
[uredi | uredi kodo]Možnost | Skladnja | Kako je videti |
---|---|---|
Grške črke | \alpha \beta \gamma \Gamma \phi \Phi \Psi\ \tau \Omega | |
Blackboard bold | x\in\mathbb{R}\sub\mathbb{C} | |
boldface (vektorji) | \mathbf{x}\cdot\mathbf{y} = 0 | |
boldface (grške črke) | \boldsymbol{\alpha} + \boldsymbol{\beta} + \boldsymbol{\gamma} | |
Fraktur typeface | \mathfrak{a} \mathfrak{B} | |
Script | \mathcal{ABC} | |
Hebrejsko | \aleph \beth \gimel \daleth | |
neležeči znaki | \mbox{abc} | |
mešane ležeče črke (slabo) | \mbox{pri sodem} n | |
mešane ležeče črke (boljše) | \mbox{pri sodem} \, n | |
mešane ležeče črke (dobro) | \mbox{pri sodem } n |
Obdajanje velikih enačb
[uredi | uredi kodo]Možnost | Skladnja | Kako je videti |
---|---|---|
Slabo | ( \frac{1}{2} ) | |
Boljše | \left ( \frac{1}{2} \right ) |
Uporabite lahko različne ločnike z ukazoma \left in \right:
Možnost | Skladnja | Kako je videti |
---|---|---|
Oklepaji | \left ( A \right ) | |
Oglati oklepaji | \left [ A \right ] | |
Zaviti oklepaji | \left \{ A \right \} | |
Angle brackets | \left \langle A \right \rangle | |
Navpične enojne & dvojne črte | A \right | and \left \| B \right \| | |
Delimiters can be mixed, |
\left [ 0,1 \right ) |
|
Use \left. and \right. if you don't want a delimiter to appear: |
\left . \frac{A}{B} \right \} \to X |
Presledki
[uredi | uredi kodo]TeX večino presledkov ureja avtomatično, ampak včasih boste morda želeli presledke urediti ročno.
Možnost | Skladnja | Kako je videti |
---|---|---|
Dvojni quad presledek | a \qquad b | |
quad presledek | a \quad b | |
tekstovni presledek | a\ b | |
velik presledek | a\;b | |
srednji presledek | a\>b | [not supported] |
majhen presledek | a\,b | |
brez presledka | ab | |
negativen presledek | a\!b |
Poravnava v normalnem besedilu
[uredi | uredi kodo]Če morate nujno vstaviti enačbo kot je ta
med ostalo besedilo, lahko uporabite HTML <div> tag za vertikalno poravnavo:
- <div style="vertical-align:-100%;display:inline;"><math>...</math></div>
Prisiljeno PNG renderiranje
[uredi | uredi kodo]Če je nujno, se lahko enačbo prisili, da se prikaže kot PNG ne da bi vplivali na prikaz enačbe, če dodamo \,\! (majhen presledek in negativen presledek, ki se izključujeta) nekje med matematične tage (najverjetneje na koncu).
To je na primer uporabno, če želimo ohraniti enak prikaz enačb ali če želimo popraviti enačbe, ki se s HTML-jem prikažejo narobe (x prime, or a^{2+2}), ali če želimo prikazati, kako se neka enačba prikaže s PNG-jem, če se sicer normalno prikaže s HTML-jem (kot je prikazano v spodnjih primerih). Na primer:
Skladnja | Kako je videti |
---|---|
a^{2+2} | |
a^{2+2} \,\! | |
\int_{-N}^{N} e^x\, dx | |
\int_{-N}^{N} e^x\, dx \,\! |
Ta možnost je bila preskušena z večino enačb na tej strani in kot kaže deluje popolnoma normalno.
Morda boste želeli vključiti komentar v HTML kodo, da ne bi drugi slučajno "popravili" enačbo oz. jo pobrisali:
- <!-- The \,\! is to keep the formula rendered as PNG instead of HTML. Please don't remove it.-->
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Proposed GNU LilyPond support
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- LaTeX tutorial. http://www.maths.tcd.ie/~dwilkins/LaTeXPrimer/
- A PDF document introducing TeX -- see page 39 onwards for a good introduction to the maths side of things: http://www.ctan.org/tex-archive/info/gentle/gentle.pdf
- A PDF document introducing LaTeX -- skip to page 59 for the math section. See page 72 for a complete reference list of symbols included in LaTeX and AMS-LaTeX. http://www.ctan.org/tex-archive/info/lshort/english/lshort.pdf
- TeX reference card: http://www.csit.fsu.edu/~mimi/tex/tex-refcard-letter.pdf
- Can't remember but I put it here so it must be ok ;-) http://www.ams.org/tex/amslatex.html
- A set of public domain fixed-size math symbol bitmaps: http://us.metamath.org/symbols/symbols.html