Zagreb (rušilec)
| Rušilec Zagreb | |
| |
| Uporabnik | 
|
|---|---|
| Avtorizacija gradnje: | Ateliers et Chantiers de la Loire in delničarji |
| Začetek gradnje: | |
| Ladjedelnica: | Jadranska brodogradilišta A.D. Split |
| Splovitev: | 3. marec 1938 |
| Sprejet v uporabo: | november 1939 |
| Vzet iz uporabe: | 17. april 1941 |
| Usoda: | potopljen v Boki Kotorski |
| Splošni podatki | |
| Teža: | 1.210 t |
| Izpodriv: | 1.655 t |
| Dolžina: | 98 m |
| Širina: | 9,45 m |
| Ugrez: | 3,18 m |
| Hitrost: | 38 vozlov |
| Pogon: | 2 x parna reakcijska turbina Parsons skupaj 40.000 KM, 2 vijaka |
| Posadka: | 145-183 |
| Oborožitev: | 4x 120 mm in 4x 40 mm topovi, 2x 12 mm mitraljeza, 6x 533 mm torpednih cevi,
2x metalca in 2x drči za globinske bombe |
Zagreb je bil rušilec razreda Beograd jugoslovanske kraljeve vojne mornarice, poimenovan po takratnem glavnem mestu savske banovine Zagrebu.
Ob izbruhu druge svetovne vojne je skupaj s sestrskima ladjama, Beogradom in Ljubljano, predstavljal najsodobnejše vojne ladje Kraljevine Jugoslavije.
Opis in zgodovina
[uredi | uredi kodo]Potem ko je Kraljevina Jugoslavija leta 1932 sprejela v uporabo veliki rušilec Dubrovnik, je v Franciji naročila še tri manjše rušilce, po načrtih ladjedelnice Ateliers et Chantiers de la Loire. Prvega iz serije (Beograd) so izdelali leta 1939 v Franciji, preostala dva (Zagreb in Ljubljano) pa istega leta, v s francoskim in britanskim kapitalom posodobljenem Jadranskem brodogradilištu pri Splitu. Oborožitev (predvsem topove) je dobavila češkoslovaška tovarna Škoda v Brnu, pogonski sklop pa so predstavljali trije z nafto kurjeni vodni kotli »Yarrow« in dve parni turbini. Po prevzemu so sledile testne vožnje, pod poveljstvom kapitana bojne ladje Koste Grublješića, skupaj s sestrskima rušilcema Beograd in Ljubljano.
Rušilec Zagreb je bil ob izbruhu aprilske vojne kot del I. torpedne divizije zasidran v Boki Kotorski in ni pod poveljstvom kapitana bojne ladje Nikola Krizomalija nikoli neposredno sodeloval v spopadih, razen med napadom italijanskih letal. 17. aprila 1941 sta Zagreb, da ne bi padel v roke italijanski vojni mornarici, kljub drugačnim poveljem, razstrelila častnika (poročnika bojne ladje II. razreda) Sergej Mašera in Milan Spasić[1]. Oba sta se potopila skupaj z ladjo, zaradi česar so ju 10. septembra 1973 proglasili za narodna heroja Jugoslavije.
Danes sta modela rušilca na ogled v Tehniškem muzeju v Zagrebu ter v Vojnem muzeju v Beogradu.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Čertič, P. (2006). Junak vojnih mornaric. Bovec, Kobarid, Tolmin: Glasilo EPIcenter, Posoški razvojni center.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Freivogel, Zvonimir: Ratni brodovi mornarice Kraljevine Jugoslavije 1918-1945, Zagreb, 2020, Despot infinitus d.o.o. ISBN 978 953 8218 76 7
