Pojdi na vsebino

Zahodnoafriška epidemija ebole 2014

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prizadete države v Zahodni Afriki:
svetlo rdeča: končana epidemija
temno rdeča: epidemija v teku

Zahodnoafriška epidemija ebole je doslej največja epidemija te bolezni v zgodovini.[1][2] Smrtnost okužbe v tej epidemiji znaša do 70 %.[3][4][5] Pri bolnikih, ki so bili deležni bolnišnične oskrbe, je smrtnost nižja, in sicer 57–59%.[6]

Prvi primer okužbe se je pojavil v Gvineji, bolezen pa se je nato širila v Liberijo in Sierro Leone.[7] V Nigeriji je prišlo do manjšega izbruha – okužilo se je 20 ljudi, v Senegalu pa se je pojavil en okuženi bolnik; v obeh državah so konec oktobra razglasili odsotnost ebole.[8] V Maliju epidemija še poteka in doslej so poročali o več primerih okužbe.[9] V Združenih državah Amerike in Španiji je prišlo do prenosa okužbe na zdravstvene delavce z bolnikov, ki so jih prepeljali oziroma so prišli iz prizadetih zahodnoafriških držav, vendar se epidemija ni dalje razširila.[10][11] Epidemija v Demokratični republiki Kongo, ki je izbruhnila avgusta 2014, se je pojavila ločeno, kar so potrdile genetske raziskave povzročitelja.[12]

Povzročitelj

[uredi | uredi kodo]

Epidemijo povzroča vrsta Ebola Zaire.[13] Gre za človeka najnevarnejšo vrsto iz rodu ebolavirusov.[14][15]

Širjenje epidemije

[uredi | uredi kodo]
  Lokalni prenos okužbe z razširjeno epidemijo: Gvineja, Sierra Leone, Liberija
  Lokalni prenos okužbe brez smrtnih primerov: Teksas, Španija
  Države z začetnim primerom s smrtnim izidom: Teksas, Mali
  Države z začetnim primerom brez smrtnega izida: New York
  Zdravstveno nadzorovano uvoženi primeri s smrtnim izidom: Španija, Nemčija, Nebraska
  Zdravstveno nadzorovano uvoženi primeri brez smrtnega primera: Georgia, Maryland, Velika Britanija, Francija, Norveška, Švica, Italija (ni označena)
  Primeri okužbe v preteklosti, vendar je epidemija razglašena za končano: Senegal, Nigerija

Izbruh ebole se je začel decembra 2013 v Gvineji, na tromeji z Liberijo in Sierra Leone, vendar so ga zaznali šele marca 2014. Zaradi velike mobilnosti, obstoječe infrastrukture in pogostih selitev se je okužba hitro razširila v sosednji državi.[13]

Ničti oziroma indeksni primer epidemije naj bi bil dvoletni otrok, Emile Ouamouno, ki je decembra 2014 umrl v gvinejski vasi Meliandou v prefekturi Guéckédou.[16][17] Njegove mati, sestra in stara mati so nato zbolele za podobno boleznijo in prav tako umrle. Ljudje, ki so se okužili s stikom s temi družinskimi člani, so nato prenesli okužbo v druge vasi.[18] Ebola je sicer pred tem predstavljala nevarnost v podsaharski Afriki, vendar ni nikoli izbruhnila v zahodnoafriških državah, kar je pripomoglo k neopaženemu širjenju okužbe več mesecev, preden so jo prepoznali kot ebolo.[18][17]

25. marca 2014 je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sporočila, da je gvinejsko Ministrstvo za zdravje poročalo o izbruhu ebole v štirih jugovzhodnih okrožjih države ter o sumu na primere okužbe tudi v sosednjih Liberiji in Sierra Leonu. 24. marca 2014 je bilo v Gvineji 86 primerov suma na ebolo.[19] Pozno meseca maja se je izbruh razširil v gvinejsko prestolnico Conakry, v katerem živita okoli dva milijona prebivalcev.[19] 28. maja je število poročanih primerov okužbe narastlo na 281, od tega je 186 bolnikov umrlo.[19]

V Liberiji so v sredini aprila 2014 poročali o izbruhu v štirih okrožjih, v sredini junija pa so poročali o razširitvi epidemije v prestolnico Monrovio.[20][21] Epidemija se je nato razširila v Sierro Leone ter tam hitro napredovala. 17. julija 2014 so v Sierri Leone poročali o 442 primerih suma na okužbo z ebolo, kar je že prekoračilo število primerov v Liberiji in Gvineji.[22] 20. julija so v Sierri Leone poročali o nadaljnjih primerih v okrožju Bo ter kasneje julija še o prvih primerih v prestolnici Freetown.[23][24]

O prvem smrtnem primeru v Nigeriji so poročali 25. julija 2014,[25] in sicer je šlo za liberijsko-ameriškega državljana, ki je z letalom potoval iz Liberije v Nigerijo ter umrl v Lagosu kmalu po prihodu.[26] Med drugimi ukrepi za preprečitev epidemije v Nigeriji so spremljali osebe, ki so potencialno prišle v stik z bolnikom – v Lagosu so spremljali 353 in v Port Harcourtu 451 ljudi.[27] 22. septembra je SZO poročal o skupno 20 primerih okužbe v Nigeriji, od tega je 8 bolnikov umrlo. 20. novembra so pri SZO razglasili, da v Nigeriji ni več izbruha ebole, saj ni več prišlo do nove okužbe pri nobeni osebi, ki so jih spremljali.[28]

29. avgusta je senegalsko ministrstvo za zdravje poročalo o prvem primeru ebole v tej državi. Bolnik je bil gvinejski državljan, ki je bil izpostavljen virusu v domovini in so ga tam tudi spremljali, vendar je s kopenskim prometom potoval v Dakar, kjer je po prihodu zbolel.[29] Bolnik je kasneje okreval, SZO pa je 17. oktobra razglasil konec izbruha bolezni v Senegalu.[30]

V Španijo na zdravljenje so sprejeli dva španska zdravstvena delavca, ki sta se okužila z ebolo v zahodni Afriki. Oba bolnika sta umrla. Oktobra 2014 so pri medicinski sestri, ki je delala v zdravstvenem timu, ki je skrbel za prepeljana bolnika, diagnosticirali ebolo, pri čemer je prišlo do prvega prenosa okužbe zunaj Afrike. Medicinska sestra je okrevala; 19. oktobra so jo razglasili za nekužno.[31]

Primeri okužbe so se pojavili tudi v ZDA. Prvi diagnosticirani bolnik je bil Liberijec, ki je iz Liberije pripotoval k svoji družini v Teksas in ki je kasneje, 8. oktobra, v bolnišnici zaradi okužbe umrl. Z virusom sta se okužili tudi dve medicinski sestri, ki sta za liberijskega bolnika skrbeli v bolnišnici;[32] obe sta kasneje okrevali in 27. oktobra 2014 so s testi potrdili, da nista več okuženi. 23. oktobra 2014 so prvo okužbo potrdili v Maliju, in sicer pri dveletnemu dekletu, ki se je vrnilo iz Gvineje.[33][34] V novembru so poročali o nadaljnjih primerih okužbe v tej državi.[9]

V sredini novembra je SZO poročal, da kljub uradno prenizkim številkam poročanih primerov okužb in smrti pojavnost novih primerov v Gvineji in Liberiji več ni naraščala, v Sierri Leone pa je število novih primerov še vedno strmo naraščalo.[35]

Januarja 2015 je SZO sporočila, da je bilo število novih primerov v enem tednu prvič po juniju 2014 nižje od 100 v treh najbolj prizadetih državah. TNaposled so se pokazali uspehi napora oblasti, da zajezi prenos okužbe in nova njihova nova prioriteta je tako postalo končanje epidemije.[35]

Spodnja preglednica prikazuje epidemiologijo izbruha po posamezni državi.

Država Št. primerov Št. smrti Datum podatka
21. 11. 2014
Liberija Liberija 9.526 4.264 15. marec 2015[36]
Sierra Leone Sierra Leone 11.751 3.691 15. marec 2015[36]
Gvineja Gvineja 3.389 2.224 15. marec 2015[36]
Nigerija Nigerija 20 8 konec izbruha 20. 10. 2014[37]
Mali Mali 8 6 23. 11. 2014.)}}[38]
Združene države Amerike ZDA 4 1 konec izbruha 21. 12. 2014[39]
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Združeno kraljestvo 1 0 konec izbruha 10. marca 2015[40]
Senegal Senegal 1 0 konec izbruha 17. 10. 2014[41]
Španija Španija 1 0 konec izbruha 2. 12. 2014.[42]
Skupaj 24.701 10.194 15. marec 2015

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Chronology of Ebola Hemorrhagic Fever Outbreaks«. Centers for Disease Control and Prevention. 24. junij 2014. Pridobljeno 25. junija 2014.
  2. ↑ »Ebola 2014 — New Challenges, New Global Response and Responsibility«. The New England Journal of Medicine. Pridobljeno 18. septembra 2014.
  3. ↑ WHO Ebola Response Team (23. september 2014). »Ebola Virus Disease in West Africa — The First 9 Months of the Epidemic and Forward Projections«. New England Journal of Medicine. Pridobljeno 23. septembra 2014. ...we estimate that the case fatality rate is 70.8% (95% confidence interval [CI], 69 to 73) among persons with known clinical outcome of infection.
  4. ↑ »Case Fatality Rate for ebolavirus«. Ebola data and statistics. 2015. Pridobljeno 28. januarja 2015.
  5. ↑ »Ebola response roadmap - Situation report - 31 December 2014« (PDF). World Health organization. 31. december 2014. Pridobljeno 1. januarja 2015. The reported case fatality rate in the three intense-transmission countries among all cases for whom a definitive outcome is known is 71%.
  6. ↑ »Ebola Situation report«. Ebola data and statistics. World Health Organization. 12. januar 2015. Pridobljeno 28. januarja 2015.
  7. ↑ WHO Ebola Response Team (23. september 2014). »Ebola Virus Disease in West Africa — The First 9 Months of the Epidemic and Forward Projections«. New England Journal of Medicine. Pridobljeno 23. septembra 2014.
  8. ↑ »EBOLA RESPONSE ROADMAP SITUATION REPORT UPDATE« (PDF). World Health organization. 7. november 2014. Pridobljeno 7. novembra 2014.
  9. ↑ 9,0 9,1 »UPDATE 1-Mali confirms new case of Ebola, locks down Bamako clinic«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. novembra 2014. Pridobljeno 15. novembra 2014.
  10. ↑ »Una enfermera que atendió al misionero fallecido García Viejo, contagiada de ébola« (v španščini). El Mundo. 6. oktober 2014. Pridobljeno 6. oktobra 2014.
  11. ↑ »A concrete response to the Ebola outbreak cannot wait«. MSF. Pridobljeno 9. oktobra 2014.
  12. ↑ »Virological analysis: no link between Ebola outbreaks in west Africa and Democratic Republic of Congo«. WHO. 2. september 2014. Pridobljeno 7. septembra 2014.
  13. ↑ 13,0 13,1 Kotar T. Virusna bolezen ebola. Infektološki simpozij 2014: Okužbe pri bolnikih z imunskimi pomanjkljivostmi, Ljubljana, oktober 2014: 22–26.
  14. ↑ Gire, S. K.; Goba, A.; Andersen, K. G.; in sod. (28. avgust 2014). »Genomic surveillance elucidates Ebola virus origin and transmission during the 2014 outbreak«. Science. 345 (6202): 1369–1372. doi:10.1126/science.1259657. {{navedi časopis}}: |access-date= potrebuje |url= (pomoč)
  15. ↑ Kuhn, Jens H.; Becker, Stephan; Ebihara, Hideki; in sod. (30. oktober 2010). »Proposal for a revised taxonomy of the family Filoviridae: classification, names of taxa and viruses, and virus abbreviations«. Archives of Virology. 155 (12): 2083–2103. doi:10.1007/s00705-010-0814-x. PMC 3074192. PMID 21046175. {{navedi časopis}}: |access-date= potrebuje |url= (pomoč)
  16. ↑ »Ebola: Patient zero was a toddler in Guinea - CNN.com«. CNN. 28. oktober 2014. Pridobljeno 29. oktobra 2014.
  17. ↑ 17,0 17,1 Baize, Sylvain; Pannetier, Delphine; Oestereich, Lisa; Rieger, Toni (16. april 2014). »Emergence of Zaire Ebola Virus Disease in Guinea — Preliminary Report«. New England Journal of Medicine. 371 (15): 1418–1425. doi:10.1056/NEJMoa1404505. PMID 24738640.
  18. ↑ 18,0 18,1 Grady, Denise; Fink, Sheri (9. avgust 2014). »Tracing Ebola's Breakout to an African 2-Year-Old«. The New York Times. ISSN 0362-4331. Pridobljeno 14. avgusta 2014.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  19. ↑ 19,0 19,1 19,2 »Previous Updates: 2014 West Africa Outbreak«. Centers for Disease Control and Prevention.
  20. ↑ »Seven die in Monrovia Ebola outbreak«. BBC News. 17. junij 2014. Pridobljeno 28. julija 2014.
  21. ↑ »Ebola virus disease, West Africa (Situation as of 16 April 2014)«. WHO. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2014. Pridobljeno 18. septembra 2014.
  22. ↑ »Ebola virus disease, West Africa – update 18 July 2014«. WHO. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. julija 2014. Pridobljeno 18. septembra 2014.
  23. ↑ »Sierra Leone hunts Ebola patient kidnapped in Freetown«. BBC News. 25. julij 2014. Pridobljeno 27. julija 2014.
  24. ↑ »Ebola outbreak: Sierra Leone escaped patient dies«. BBC News. 27. julij 2014. Pridobljeno 27. julija 2014.
  25. ↑ »Ebola virus disease, West Africa – update 25 July 2014«. WHO. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2014. Pridobljeno 18. septembra 2014.
  26. ↑ Wesee, Ben P. (4. avgust 2014). »I'm ok - Nigerian Ambassador Assures Public«. The New Dawn, Monrovia. Pridobljeno 7. avgusta 2014.
  27. ↑ »Worst-ever Ebola outbreak, by the numbers«. CBC News. Pridobljeno 16. septembra 2014.
  28. ↑ »Ebola crisis: Nigeria declared free of virus«. BBC News. 20. oktober 2014. Pridobljeno 20. oktobra 2014.
  29. ↑ »Ebola virus disease – Senegal«. World Health Organization. 29. marec 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. septembra 2014. Pridobljeno 1. septembra 2014.
  30. ↑ »WHO - Are the Ebola outbreaks in Nigeria and Senegal over?«. Pridobljeno 24. oktobra 2014.
  31. ↑ »Spanish Nurse Who Contracted Ebola Appears Free of Virus: Officials - NBC News«. NBC News.
  32. ↑ »Dallas nurse Nina Pham will be transferred to NIH facility in Bethesda, Md«. Washington Post. Pridobljeno 16. oktobra 2014.
  33. ↑ »1st Ebola Case in W. African Nation of Mali«. ABC News. Pridobljeno 24. oktobra 2014.
  34. ↑ »BBC News - Ebola crisis: Mali confirms first infection case«. BBC News. Pridobljeno 24. oktobra 2014.
  35. ↑ 35,0 35,1 »Ebola response roadmap - Situation report«. WHO. 12. november 2014. Pridobljeno 16. novembra 2014.
  36. ↑ 36,0 36,1 36,2 »Ebola data and statistics - Situation summary: Data published on 17 March 2015«. 17. marec 2015. Pridobljeno 19. marca 2015.
  37. ↑ "EBOLA RESPONSE ROADMAP SITUATION REPORT UPDATE". World Health organization: "EBOLA RESPONSE ROADMAP SITUATION REPORT UPDATE". World Health organization. 14 November 2014. Retrieved 15 November 2014.. 14. 11. 2014. Pridobljeno: 15. 11. 2014.
  38. ↑ »EBOLA RESPONSE ROADMAP SITUATION REPORT« (PDF). Svetovna zdravstvena organizacija. 26. november 2014. Pridobljeno 27. novembra 2014.
  39. ↑ »Ebola response roadmap - Situation report 24 December 2014«. World Health organization. 26. december 2014. Pridobljeno 29. decembra 2014.
  40. ↑ »WHO/Europe -United Kingdom is declared free of Ebola virus disease«. who.int. Pridobljeno 11. marca 2015.
  41. ↑ WHO: EBOLA RESPONSE ROADMAP UPDATE-17. 10. 2014: http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/136645/1/roadmapupdate17Oct14_eng.pdf?ua=1, vpogled: 23. 11. 2014.
  42. ↑ »WHO Says Spain Ebola-Free Following Nurse Recovery«. ABC News. 2. december 2014. Pridobljeno 2. decembra 2014.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zahodnoafriška_epidemija_ebole_2014&oldid=6251602«