Zanka nefrona
| Zanka nefrona | |
|---|---|
 Prikaz ledvičnega tubula s pripadajočim ožiljem; zanka nefrona je prikazana levo od sredine slike.Scheme of renal tubule and its vascular supply. | |
| Podrobnosti | |
| Prekurzor | metanefrogeni blastem |
| Identifikatorji | |
| Latinsko | Ansa nephroni |
| MeSH | D008138 |
| FMA | 17718 17698, 17718 |
| Anatomska terminologija | |
Zanka nefrona ali henlejeva zanka je odsek nefrona v obliki črke U, sestavljen iz krajšega ravnega dela proksimalnega tubula, prevodnega tubula in daljšega ravnega dela distalnega tubula.[1] Poimenovanje henlejeva zanka izvira iz priimka njenega odkritelja, nemškega anatoma Friedricha Gustava Jakoba Henleja.[2] Deluje kot protitočni pomnoževalec pri koncentriranju seča.[1]
Zgradba
[uredi | uredi kodo]Zanko nefrona lahko razdelimo v štiri dele:
- descendentni ozki del zanke nefrona
- Je slabo prepusten za ione in sečnino, a zelo prepusten za vodo. Zanka nefrona preide preide v predelu ledvične sredice z ostrim zavojem iz descendentnega v ascendentni ozki del zanke.
- ascendentni ozki del zanke nefrona
- Je neprepusten za vodo, a prepusten za ione.
- ascendentni široki del zanke nefrona
- Natrijevi (Na+), kalijevi (K+) in kloridni (Cl−) ioni se reabsorbirajo iz seča s pomočjo sekundarnega aktivnega transporta z Na-K-Cl kotransporterjem. Gonilo reabsorpcije Na+ in drugih kationov, npr. magnezijevih (Mg2+) in kalcijevih (Ca2+, sta električni in koncentracijski gradient.
- kortikalni široki del zanke nefrona
- Seč se skozi kortikalni široki del zanke nefrona steka v distalni zviti tubul.[2]
Tkivo zanke nefrona je zgrajeno iz enoskladnega ploščatega epitelija. Izraza ozki in široki del se ne nanašata na debelino svetline, temveč velikost epitelijskih celic.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544768/zanka?query=zanka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 6. 2018.
- ↑ 2,0 2,1 Dunn R. B.; Kudrath W.; Passo S.S.; Wilson L.B. (2011). »8«. Kaplan USMLE Step 1 Physiology Lecture Notes. str. 209–223.
- ↑ Human Anatomy, 7. izdaja (str.705)