Zemeljski plaz Slano blato
.jpg)
Zemeljski plaz Slano blato ali Slani plaz je periodični zemeljski plaz v Sloveniji, ki se sproži približno enkrat na sto let.[1] Čeprav je v Sloveniji okoli 8.000 aktivnih zemeljskih plazov, plaz Slano blato izstopa kot eden najresnejših po povzročeni škodi.[2]:103
Plaz se nahaja na južnem robu Trnovske planote pod Čavnom in Malo goro (1032 mnm) ob planini Platna.[3] Pomika se ob potoku Grajšček[1] (ki v samem plazu tudi izvira[4]) proti naselju Lokavec pri Ajdovščini.[1] Dolg je od 1.010[1] do 1.100 m[5] dolg in do 200 m širok in pokriva približno 15[1]−20[5] ha med nadmorskima višinama 360 in 660 mnm. Njegov največji pretok je bil zabeležen pri 100 m/dan.[1]
Ozadje
[uredi | uredi kodo]Med poglavitne vzroke nastanka zemeljskega plazu uvrščamo vreme, temperaturna nihanja, potrese ter antropogene dejavnike.[5] V Sloveniji je okrog 8.000 aktivnih zemeljskih plazov. Najhujši je zemeljski plaz Stože nad Logom pod Mangartom, ki je 15. in 17. novembra leta 2000 povzročil zasutje več hiš ter smrt 7 ljudi. Drugi veliki plazovi v Sloveniji so še Macesnikov plaz izpod Olševe, Strug (tudi Koseč) nad Kosečem v Drežniškem kotu, plaz nad Podrago v Vipavski dolini, plaz Rebernice izpod Nanosa, Tretičnikov plaz v Podvolovljeku in plaz izpod Raduhe.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Ime plazovitega območja je bilo leta 1881 na avstrijskem vojaškem zemljevidu zabeleženo kot Blatna.[6] Izvor označbe 'slan' je negotov. Lokalno ljudsko verovanje pravi, da poimenovanje izhaja iz pretirano visokih stroškov sanacije ('zasoliti': metaforično pretirano zaračunavati). Plaz je trenutno poimenovanje nosil še pred prvimi sanacijami.[6][7]
Drugi domačini navajajo, da so ovce z bližnjih pašnikov zahajale na območje, kjer so lizale blato kot vir soli. Ta osnova za izvor imena je podprta z dejstvom, da je kemična analiza vode na plazu pokazala, da ima zelo visoko vsebnost mineralov, vključno z natrijevim sulfatom, znanim tudi kot Glauberjeva sol. Ime je sicer obstajalo že pred melioracijo plazu.[6][8]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Ustno izročilo o plazu sega 400 let nazaj in ga povezujejo z gradnjo cerkvice svetega Urbana na pobočju Čavna nad Lokavcem in pod plazom. Sveti Urban je zavetnik pred naravnimi nesrečami in so se priporočevali glede jezera, ki naj bi se skrivalo v Čavnu in je grozilo, da bo poplavilo dolino.[8][9]
Na deseti strani zvezka Oryctographia Carniolica avtorja Balthasarja Hacqueta iz leta 1789 je prva pisna omemba plazu in opisuje drobirski tok s Čavna leta 1786.[8] Ponovno je opisan v poročilu o plazu 20. oktobra 1885 iz leta 1887,[10] ko je bilo pri Bonetu odnešenih 30 m državne ceste od Ajdovščine proti Gorici.[8] 26. aprila 1902 je med poplavami odneslo 200.000 m3 zemljine. Avstro-Ogrske oblasti so v letih 1902–1908 izvedle čiščenje, ukrepe in sanacijo za ublažitev plazov v strugi Grajščka in Lokavščka. Poseg jih je stal 72.000 kron.[1][11]
Fašistične oblasti so med okupacijo hotele na plazu postaviti novo cerkev, ideji je nasprotoval Maks Fabiani. Leta 1954 so lokalne oblasti regulirale spodnji strugi Lokavščka in Grajščka.[8]
Sprožitev plazu novembra 2000
[uredi | uredi kodo]![[icon]](/wiki/Slika:Wiki_letter_w_cropped.svg){kind=small} | Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden ) |
18. novembra 2000 sta močno deževje in toplo vreme sprožila plaz, ki je zasul okoli 15 ha pašnikov in gozda.[1] Sekundarni tok se je sprožil septembra 2001.[8] Plaz se je po tem prenehal premikati in trenutno velja za stabilnega.[2]:102[12] Po teh dogodkih je bila zgrajena dostopna cesta, iz spodnjega dela plazu pa je bilo odstranjenih 230.000 m3 materiala, ki je bil odložen severno od letališča Ajdovščina.[8]
Geomorfologija
[uredi | uredi kodo]Površina plazenja meri 15–20 ha z debelino 3,3–14,3 m ter razsežnostjo 1.010–1100 m dolžine in 200 m širine, plazišče pa se nahaja med 660 in 360 mnm. Skupna prostornina plazišča znaša med 700.000 (18. november 2000)[13] in 1.000.000 m3.[1][12] Plaz zaobjema predvsem flišne kamnine in zaglinjeni pobočni grušč.[13]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Ilirskobistriški fosilni plaz, največji fosilonosni zemeljski plaz v Sloveniji
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 Kovač & Kočevar 2016, str. 122.
- ↑ 2,0 2,1 Komac, Blaž & Matija Zorn. Pobočni procesi in človek. Ljubljana: Založba ZRC.
- ↑ Platna Pasture at Geopedia Arhivirano 2012-10-28 na Wayback Machine.
- ↑ Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Zv. 1. zvezel. DZS. str. 24. ISBN 86-341-1589-5. OCLC 781106877.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 Orožen Adamič et al. 2008, str. 28.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 Kovač & Kočevar 2016, str. 123.
- ↑ Rosana Rijavec. 2009. "Plaz Slano blato kljub sanaciji ne miruje". Večer (30 January).
- ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 8,6 Benko, Igor. 2011. Zgodovinski pregled intervencij na plazu Slano blato. Paper presented at the conference Šukljetovi dnevi, Ajdovščina, 30 September 2011. Arhivirano 2022-11-06 na Wayback Machine. (s slikami, zemljevid)
- ↑ Slokar, Boris. "Sprehod do sv. Urbana"[mrtva povezava] (s slikami, zemljevid)
- ↑ Fifer Bizjak, Karmen, & Andreja Zupančič-Valant. 2007. Rheological investigation for the landslide Slano Blato near Ajdovščina (Slovenia). Geologija 50: 121–129, p. 121.
- ↑ Medvešček, Peter. 1904. Opis Sv. Križa. Gorica.
- ↑ 12,0 12,1 Orožen Adamič et al. 2008, str. 36.
- ↑ 13,0 13,1 Orožen Adamič et al. 2008, str. 39.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Kovač, Mirko; Kočevar, Marko (2016). »Plaz Slano Blato nad Lokavcem pri Ajdovščini« (PDF). Ujma. str. 122. Arhivirano iz prvotnega dne 4. marca 2016. Pridobljeno 6. novembra 2022.
{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava) - Orožen Adamič, Milan; Černuta, Romeo; Gabrovec, Matej; Kladnik, Drago (2008). Zemeljski plazovi v Sloveniji. Ljubljana: Založba ZRC. str. 28. doi:10.3986/9789612545505. ISBN 978-961-254-107-1. OCLC 449614715.