Zlatična pajčevinka
Zlatična pajčevinka | |
---|---|
Znanstvena klasifikacija | |
Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
Kraljestvo: | Fungi (glive) |
Oddelek: | Ascomycota (zaprtotrosnice) |
Razred: | Sordariomycetes |
Red: | Hypocreales |
Družina: | Hypocreaceae |
Rod: | Hypomyces (pajčevinke) |
Vrsta: | H. chrysospermus
|
Dvočlensko ime | |
Hypomyces chrysospermus | |
Sinonimi[1] | |
Zlatična pajčevinka (znanstveno ime Hypomyces chrysospermus) je gliva iz rodu pajčevink (Hypomyces).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Zlatična pajčevinka najbolj pogosto napade gobane oziroma cevarke. Sprva jih oprede s tanko belkasto plastjo, ki nato postane zlata in nazadnje rdečkasto rjava. Meso gostitelja se v tretji fazi zmehča in zgnije. Včasih napade tudi podvihanke (Paxillus) in koreninke (Rhizopogon).[2]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosi so v beli fazi ovalni in gladki ter merijo 10–30 x 5–12 μm, v rumeni fazi pa so bradavičasti, okrogli in z debelejšo steno ter imajo premer 10–25 μm. Ti dve stopnji sta nespolni, medtem ko je zadnja stopnja spolna; tu so trosi vretenaste oblike in merijo 25–30 x 5–6 μm.[2] Trosi iz nespolne faze se imenujejo konidiji in aleuriospore. Slednje so vrsta konidijev, ki nastanejo ob razpadu micelija pajčevinke v rumen prah.[3][4]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]Pajčevinke so si podobne a se razlikujejo po gostitelju. Naprimer rdečkasta pajčevinka (Hypomyces lateritius) zajeda mlečnice in sirovke (Lactarius)
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Neužitna in bi lahko bila strupena.[2][5]
V tradicionalni kitajski medicini se uporablja za zaustavitev krvavitev z lokalno aplikacijo na odprte rane.[6]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Hypomyces chrysospermus Tul. & C. Tul. 1860«. MycoBank. International Mycological Association. Pridobljeno 1. julija 2011.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Arora, David (1986). Mushrooms demystified: a comprehensive guide to the fleshy fungi (2nd izd.). Berkeley: Ten Speed Press. str. 883. ISBN 0-89815-169-4.
- ↑ »The Genus Hypomyces (MushroomExpert.Com)«. www.mushroomexpert.com. Pridobljeno 23. septembra 2024.
- ↑ »Aleuriospore - an overview | ScienceDirect Topics«. www.sciencedirect.com. Pridobljeno 23. septembra 2024.
- ↑ Roger Phillips (2006). Mushrooms. Pan MacMillan. str. 352. ISBN 0-330-44237-6.
- ↑ Ying, Jianzhe (1987). Icons of medicinal fungi from China. Beijing, China: Science Press. str. 575 (page 545). ISBN 9787030001955.