Zukninska kronika
,_fol.136v_(comet_excerpt).jpg)
Zukninska kronika je srednjeveška kronika, napisana v klasičnem sirskem jeziku, ki zajema dogodke od stvarjenja do leta 775 n. št. Kroniko so napisali najverjetneje v samostanu Zuknin blizu Amide (sodobno turško mesto Diyarbakır) na zgornjem Tigrisu. Delo je ohranjeno v enem samem rokopisu (Cod. Vat. 162), shranjenem v Vatikanski knjižnici. V četrtem delu kronike je podroben opis življenja krščanskih skupnosti na Bližnjem vzhodu, vključno s Sirijo, Mezopotamijo, Palestino in Egiptom, med in po muslimanskem osvajanju.[1][2][3][4][5]
Kronika ima štiri dele. Prvi del[6] sega v obdobje Konstantina Velikega in je v glavnem povzetek Evzebijeve Kronike. Drugi del sega do Teodozija II. in natančno sledi cerkveni zgodovini Sokrata Konstantinopelskega, medtem ko tretji del, ki sega do Justina II., povzema drugi del Zgodovine Janeza Efeškega. Ta del je zanimiv, ker je izvirnik izgubljen.[7] Četrti del ni kompilacija, tako kot prejšnji, temveč izvirno delo avtorja in sega v leto 774-775, očitno v čas, ko je pisal.
Učenjak Assemani je kroniko pripisal Dioniziju I. Telmaharoju, sirskemu kronistu iz poznega 8. stoletja, od tod tudi ime Psevdo-Dionizijeva kronika, ki ga uporabljajo nekateri avtorji.[1][8] Ob Chabotovi objavi četrtega dela kronike sta Theodor Nöldeke[9] in Nau[10] pokazala, da se je Assemani zmotil in da je bil največji del zadevne kronike delo zgodnejšega pisca, najverjetneje Jozue Stilita iz Zuknina, čigar ime je vstavljeno v kolofon ohranjenega rokopisa iz 9. stoletja, ki vsebuje kroniko.[11][4][12]
Avtor je bil ljubiteljski zgodovinar, njegov cilj pa je bil moralni poduk in ne zgodovina kot taka. Njegovo delo je jasno navezano na starejša dela, zato je bil obtožen plagiatorstva, vendar vse kaže, da je bil pošten glede tega, kar je pripovedoval. [13] Avtor je v kroniki pogosto opisoval znamenja. V kroniko je vključena risba Halleyjevega kometa leta 760 in risbe polarnega sija leta 771/772 in junija 773.[14]
Rokopis Vat 162 je pravzaprav prvi osnutek rokopisa. Nadaljnje revizije ali kopije niso znane.[15]
Kronika vsebuje različne zgodovinske podatke o krščanskih skupnostih Bližnjega vzhoda in njihovih odnosih z lokalnimi muslimanskimi oblastmi. Vsebuje tudi zapiske o lokalni kulturi, jezikih in različnih narodih. Ko je avtor omenil svoje ljudstvo, je zanj uporabil imeni Surjaje (Sirci) in Aramaje (Aramejci).[16] Svoje ljudstvo je opredelil kot "Aramove sinove"[17] ali "Aramove otroke".[18]
V kroniki je bil pod vplivom svetopisemske simbolike izraz Asirci uporabljen kot metaforična oznaka za muslimanske Arabce kot osvajalce in vladarje dežele, ki so bili retorično opisani z obsežno uporabo svetopisemskih sklicevanj na sovraštvo med starimi Hebrejci in Asirci. Slednje je bilo pogost motiv v različnih srednjeveških kronikah.[19]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Witakowski 1987.
- ↑ Witakowski 1996, str. XV-XXX.
- ↑ Harrak 2011a, str. 98-99.
- ↑ 4,0 4,1 Harrak 2011b, str. 450.
- ↑ Harrak 2017, str. XI-XXVI.
- ↑ Tullberg (ur.), Upsala, 1850.
- ↑ Harrak 1999, str. 18-19.
- ↑ Witakowski 1996.
- ↑ Vienna Oriental Journal X. 160-170.
- ↑ Bulletin critique, xvii. 321-327.
- ↑ Harrak 2009, str. 322-326.
- ↑ Watt 2011, str. 438-439.
- ↑ Harrak 1999, str. 23-24.
- ↑ Hayakawa, Mitsuma & Fujiwara 2017, str. 1-15.
- ↑ Harrak 1999, str. 12.
- ↑ Harrak 1999, str. 226.
- ↑ Harrak 1999, str. 148.
- ↑ Harrak 1999, str. 225.
- ↑ Harrak 2005, str. 45-65.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Bcheiry, Iskandar (2010). »The Arabization Process in Upper Mesopotamia in the Eighth Century A.D.: The Case of the Mosulis in the Chronicle of Zūqnīn«. Parole de l'Orient. 35: 455–475.
- Brock, Sebastian P. (1980). »Syriac Historical Writing: A Survey of the Main Sources« (PDF). Journal of the Iraq Academy: Syriac Corporation. 5 (1979-1980): 1–30, (326-297).
- Brock, Sebastian P. (1997). A Brief Outline of Syriac Literature. Kottayam: St. Ephrem Ecumenical Research Institute.
- Burgess, Richard W. (2006). »A Chronological Prolegomenon to Reconstructing Eusebius' Chronici canones: The Evidence of Ps-Dionysius (the Zuqnin Chronicle)«. Journal of the Canadian Society for Syriac Studies. 6: 29–38. doi:10.31826/9781463216160-004. ISBN 9781463216160.
- Debié, Muriel (2009). »Syriac Historiography and Identity Formation«. Church History and Religious Culture. 89 (1–3): 93–114. doi:10.1163/187124109X408014.
- Debié, Muriel; Taylor, David G. K. (2012). »Syriac and Syro-Arabic Historical Writing, c. 500-c. 1400«. The Oxford History of Historical Writing. Zv. 2. Oxford: Oxford University Press. str. 155–179. ISBN 978-0-19-923642-8.
- Harrak, Amir (1998). »Arabisms in Part IV of the Syriac Chronicle of Zuqnin«. Symposium Syriacum VII. Roma: Pontificio Istituto Orientale. str. 469–498. ISBN 9788872103197.
- Harrak, Amir, ur. (1999). The Chronicle of Zuqnīn, Parts III and IV: A.D. 488-775. Toronto: Pontifical Institute of Mediaeval Studies. ISBN 9780888442864.
- Harrak, Amir (2005). »Ah! The Assyrian is the Rod of My Hand!: Syriac View of History after the Advent of Islam«. Redefining Christian Identity: Cultural Interaction in the Middle East Since the Rise of Islam. Leuven: Peeters Publishers. str. 45–65. ISBN 9789042914186.
- Harrak, Amir (2009). »Joshua the Stylite of Zuqnīn«. Christian-Muslim Relations: A Bibliographical History. Zv. 1. Leiden-Boston: Brill. str. 322–326. ISBN 9789004169753.
- Harrak, Amir (2011a). »Zuqnin, Chronicle of«. Gorgias Encyclopedic Dictionary of the Syriac Heritage. Piscataway, NJ: Gorgias Press. str. 450.
- Harrak, Amir (2011b). »Chronicles, Syriac«. Gorgias Encyclopedic Dictionary of the Syriac Heritage. Piscataway, NJ: Gorgias Press. str. 98–99.
- Harrak, Amir, ur. (2017). The Chronicle of Zuqnīn, Parts I and II: From the Creation to the Year 506/7 AD. Piscataway, NJ: Gorgias Press. doi:10.31826/9781463237370-002.
- Hayakawa, Hisashi; Mitsuma, Yasuyuki; Fujiwara, Yasunori (2017). »The Earliest Drawings of Datable Auroras and a Two-Tail Comet from the Syriac Chronicle of Zūqnīn« (PDF). Publications of the Astronomical Society of Japan. 69 (2): 1–15. arXiv:1610.08690. Bibcode:2017PASJ...69...17H. doi:10.1093/pasj/psw128.
- Morony, Michael G. (2005). »History and Identity in the Syrian Churches«. Redefining Christian Identity: Cultural Interaction in the Middle East Since the Rise of Islam. Leuven: Peeters Publishers. str. 1–33. ISBN 9789042914186.
- Watt, John W. (2011). »Yeshuʿ the Stylite«. Gorgias Encyclopedic Dictionary of the Syriac Heritage. Piscataway, NJ: Gorgias Press. str. 438–439.
- Witakowski, Witold, ur. (1987). The Syriac Chronicle of Pseudo-Dionysius of Tel-Mahrē: A Study in the History of Historiography. Uppsala-Stockholm: University of Uppsala. ISBN 9789155419677.
- Witakowski, Witold, ur. (1996). Pseudo-Dionysius of Tel-Mahre: Chronicle (Known also as the Chronicle of Zuqnin), Part III. Liverpool: Liverpool University Press. ISBN 9780853237600.
- Witakowski, Witold (2011). »Historiography, Syriac«. Gorgias Encyclopedic Dictionary of the Syriac Heritage. Piscataway, NJ: Gorgias Press. str. 199–203.
- Wood, Philip (2011). »The Chroniclers of Zuqnin and Their Times (c. 720-75)«. Parole de l'Orient. 36: 549–568.
- Wright, William (1894). A Short History of Syriac Literature. London: Adam and Charles Black.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
