Pojdi na vsebino

Dvotrosni kukmak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
dvotrosni kukmak
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Kraljestvo: Glive
Oddelek: Prostotrosnice
Razred: Listarice
Red: Listarji
Družina: Kukmarke
Rod: Kukmaki
Vrsta:
A. bisporus
Dvočlensko ime
Agaricus bisporus
(J.E.Lange) Imbach (1946)
Sinonimi
  • Psalliota hortensis f. bispora J.E.Lange (1926)

Dvotrosni kukmak (domače ime šampijon, znanstveno ime Agaricus bisporus) je gliva iz rodu kukmak (Agaricus). Je najbolj pogosto gojena goba.

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]
Beli različek
Rjavi različek
Bazidiji s pari trosov
Trosi

Klobuk ima v premeru 4-10 cm, mlad je bele ali rjave barve, kasneje potemni. Na začetku je gladek, kasneje se površina rahlo natrga v manjše luskice. Najprej je polkroglast, kasneje se razpre in izravna.[1]

Lističi so najprej rožnato beli, kasneje potemnijo in postanejo čokoladno rjavi z belo ostrinko.[2]

Bet je bel in valjaste oblike z zadebeljenim dniščem. Obroček je bele barve, tanek, na robu rahlo odebeljen. Nahaja se v srednjem delu beta. Na zgornji strani je progast.[2]

Meso je belo in čvrsto. Na prerezu ne spreminja barve. Prijetnega vonja in okusa.

Podobne vrste

[uredi | uredi kodo]
  • karbolni kukmak (Agaricus xanthodermus) je strupen, ima vonj po karbolu in se na prerezu hitro obarva rumeno.
  • travniški kukmak (Agaricus campestris) je užiten, ima minljiv obroček in tanjši bet, ki v dnišču ni zadebeljen.[2]

Razširjenost in življenjski prostor

[uredi | uredi kodo]

Razširjena je po vsem svetu in uspeva po dežju na dobro pognojenih poljih in travnatih površinah, od pozne pomladi do jeseni.

Uporabnost

[uredi | uredi kodo]

Užiten tudi surov. Umetno ga gojijo po vsemu svetu.

Joseph Pitton de Tournefort je leta 1707 prvi znanstveno opisal umetno gojenje dvotrosnega kukmaka.[3] Prvotno gojenje je bilo nezanesljivo, saj so pridelovalci gob izkopali micelij gob iz polj, kjer so dobro obrodile in jih ponovno zasadili v gredice s kompostiranim gnojem ali cepili opeke iz stisnjene stelje, ilovice in gnoja. Tak način pridelave je bil uspešen le, če se podlaga ni okužila z neželenimi organizmi.[4] Leta 1893 so na Pasteurjevemu inštitutu odkrili princip sterilnih čistih kultur in proizvedli micelij za gojenje na kompostiranem konjskem gnoju.[5]

Mikroskopske značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Trosni prah je vijolično rjav. Trosi so elipsasti, gladki, velikost: 5,0-7,0 × 4,5-5,5 µm.[2]

Basidiji nosijo po dva trosa, v nasprotju z večino prostotrosnic, ki nosijo po 4 trose.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Agaricus bisporus, dvotrosni kukmak - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 9. maja 2024.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 »Agaricus bisporus (J.E. Lange) Imbach 1946«. AMINT APS - Funghi in Italia - Fiori in Italia - Forum Micologia e Botanica (v italijanščini). 5. marec 2016. Pridobljeno 9. maja 2024.
  3. Flegg, Peter B., ur. (1997). The Biology and technology of cultivated mushroom. A Wiley-Interscience publication (Printed by xerographic process izd.). Chichester: Wiley. ISBN 978-0-471-90435-9.
  4. Genders 1969, str. 19
  5. Genders 1969, str. 18