Pojdi na vsebino

Sipar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sipar
Tell Abu Habbah
Relief s podobo boga Sonca Šamaša, najden v Siparju; pred njim med dvema božanstvoma stoji babilonski kralj Nabu-apla-idina (888-855)
Sipar se nahaja v Irak
Sipar
Sipar
Geografska lokacija: Irak
LokacijaIrak Irak
RegijaMezopotamija
Koordinati33°03′32″N 44°15′08″E / 33.05889°N 44.25222°E / 33.05889; 44.25222
Tipnaselje
Površinaveč kot 1 km2
Druge informacije
ArheologiHormuzd Rassam (1880-1881)
Jean-Vincent Scheil (1894)
Walid al-Jadir, Farouk al-Rawi (od 1970)
Stanjetel

Sipar (sumersko Zimbir - ptičje mesto), sodobni Tell Abu Habbah, je starodavno mezopotamsko mesto na vzhodnem bregu Evfrata v iraškem governoratu Gagdad. Mesto stoji kakšnih 60 km severno od Babilona in 30 km jugozahodno od Bagdada.

Ime Sipar se lahko nanaša tudi na njegovo sestrsko mesto Sipar-Amnanum v sedanjem Tell ed-Deru. Bolj točno ime Siparja, ki ga obravnava ta članek, je Sipar-Jahrurum.[1]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Med arheološkimi izkopavanji v Siparju so odkrili na tisoče glinastih klinopisnih tablic, o njegovi zgodovini pa je kljub temu relativno malo znanega. Kot mnogo drugih mezopotamskih mest je bil tudi Sipar sestavljen iz dveh delov, ki ju je ločevala reka. Na vzhodnem bregu reke je stal Sipar, na zahodnem pa njegovo sestrsko mesto Sipar-Amnanum.

Najdena lončenina kaže, da je bil Sipar naseljen že v uruškem obdobju (okoli 4000 do 3100 pr. n. št.). Število prebivalcev se je znatno povečalo šele v zgodnjem dinastičnem obdobju v 3. tisočletju pr. n. št. in nato v starobabilonskem obdobju v 2. tisočletju pr. n. št. in novobabilonskem obdobju v 1. tisočletju pr. n. št.. V Ahemenidskem, Selevkidskem in Partskem cesarstvu je bilo mesto manj naseljeno.

Sipar je bil kultno središče sončnega boga Šamaša (sumersko Utu), ki je domoval v svojem templju E-babara.

Stela s Hamurabijevim zakonikom je morda stala prav v Siparju. Na vrhu stele je upodobljen Šamaš, ki kot bog pravice predaja oblast kralju.[2] Zelo podoben motiv se pojavlja tudi na valjastih pečatnikih iz starobabilonskega obdobja.[3] Proti koncu 19. stoletja pr. n. št. so ravno v Siparju izdelovali najbolj prefinjene starobabilonske valjaste pečatnike.[4]

Za Sipar se domneva, da je istoveten s svetopisemskim Sefarvaimom v Stari zavezi. [5]

Arheologija

[uredi | uredi kodo]
Starobabilonski valjast pečatnik iz hematita, na katerem kralj daruje Šamašu; slog kaže, da izvira iz delavnice v Siparju[6]

Najdišče Tell Abu Haba, ki meri več kot 1 km2, je prvi v imenu Britanskega muzeja raziskoval Hormuzd Rassam leta 1880 in 1881. Med izkopavanji, ki so trajala 18 mesecev,[7] so odkrili več deset tisoč glinastih tablic, med njimi tudi Šamaševo tablico. Večina tablic je novobabilonskih.[8][9][10] Tempelj je omenjen že v 18. letu vladanja Samsu-ilune Babilonskega, ki poroča o obnovi »Ebabarja, templja Šamaša v Siparju« in mestnega zigurata.

Hamurabijev glinast stožec iz Siparja; Muzej Louvre, Pariz

Tablice, ki so končale v Britanskem muzeju, se še vedno preučujejo.[11] Mesto njihovega odkritja ni dokumentirano, zato se ne da ugotoviti, ali izvirajo iz Siparja ali iz Sipar-Amnanuma.[12] Druge tablice iz Siparja, ki so se takrat kupovale kar na tržnicah, so končale tudi v drugih muzejih.[13][14] Sipar je bil zaradi relativno majhne oddaljenosti od Bagdada priljubljena točka ilegalnih izkopavanj.[15]

V Siparju je nekaj časa leta 1894 delal francoski dominikanec in asirolog Jean-Vincent Scheil.[16] Tablice, ki jih je odkril, so večinoma starobabilonske in shranjene v muzeju v Istanbulu. Leta 1972 in 1973 so najdišče raziskovali belgijski arheologi, od leta 1977 dalje pa iraški arheologi pod vodstvom Walida al-Jadira in Farouka al-Rawija.[17][18][19] Po letu 2000 so se jim pridružili sodelavci Nemškega arheološkega inštituta.[20][21] Profesor Andrew George trdi, da klinopisna tablica z delom Epa o Gilgamešu izvira iz Siparja.[22]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ H. Gasche, C. Janssen (1997). Sippar. The Oxford Encyclopedia of Archaeology in the Ancient Near East, 5: 47-49. Urednik E.M. Meyers. Oxford: Oxford University Press.
  2. ↑ Law Code of Hammurabi, king of Babylon Arhivirano 2017-07-22 na Wayback Machine.. Louvre. Pridobljeno 29. novembra 2013.
  3. ↑ D. Collon. Catalogue of the Western Asiatic Seals in the British Museum. Cylinder Seals III: nos. 104 & 105. British Museum Publications, 1986, ISBN 0-7141-1120-1.
  4. ↑ D. Collon. First Impressions, Cylinder Seals in the Ancient Near East, str. 45. British Museum Press, 1987, 2005. ISBN 0-7141-1136-8.
  5. ↑ G.R. Driver. Geographical Problems. Eretz Israel 5 (1958): 18-20.
  6. ↑ L.W. Al-Gailani (1988). Studies in the chronology and regional style of Old Babylonian Cylinder Seals. Bibliotheca Mesopotamica, Volume 23.
  7. ↑ H. Rassam. Asshur and the Land of Nimrod: Being an Account of the Discoveries Made in the Ancient Ruins of Nineveh, Asshur, Sepharvaim, Calah, etc.... Curts & Jennings, 1897.
  8. ↑ E. Leichty. Catalogue of the Babylonian Tablets in the British Museum:. Tablets from Sippar 1, vol. 6, British Museum Publications, 1986, ISBN 0-7141-1115-5.
  9. ↑ E. Leichty, A. K. Grayson. Catalogue of the Babylonian Tablets in the British Museum: Tablets from Sippar 2, vol. 7, British Museum Publications, 1987, ISBN 0-7141-1122-8.
  10. ↑ E. Leichty in drugi. Catalogue of the Babylonian Tablets in the British Museum: Tablets from Sippar 3, vol. 8, British Museum Publications, 1988, ISBN 0-7141-1124-4.
  11. ↑ L. Sexton. Nebo-Sarsekim Cuneiform Tablet. Archeology 61 (1), januar/februar 2008.
  12. ↑ A. Goddeeris. Economy and Society in Northern Babylonia in the Early Old Babylonian Period. Peeters Publishers, 2002, ISBN 90-429-1123-9.
  13. ↑ H. Ranke. Babylonian Legal and Business Documents from the Time of the First Dynasty of Babylon; Chiefly from Sippar. University of Pennsylvania, 1906, ISBN 1-144-69277-6.
  14. ↑ K. Van Lerberghe. Old Babylonian legal and administrative texts from Philadelphia. Leuven: Departement Oriëntalistiek, 1986, ISBN 90-6831-063-1.
  15. ↑ E.A. Budge. By Nile and Tigris: A Narrative of Journeys in Egypt and Mesopotamia on Behalf of the British Museum Between the Years 1886 and 1913. John Murray, 1920.
  16. ↑ V. Scheil. Une Saison de fouilles a Sippar. Le Caire, 1902.
  17. ↑ L. al-Gailani, W. al-Jadir. Seal Impressions from Sippar. Sumer 37 (1981): 129-144.
  18. ↑ F.N.H. Al-Rawi, S. Dalley. Old Babylonian texts from private houses at Abu Habbah ancient Sippir. Baghdad University Excavations, Nabu Publications, 2000, ISBN 1-897750-07-2.
  19. ↑ W. al-Jadir, Z. Rajib. Archaeological Results from the Eighth Season at Sippar. Sumer 46 (1990): 69-90.
  20. ↑ A. Fadhil in drugi. Ausgrabungen in Sippar (Tell Abu Habbah). Vorbericht über die Grabungsergebnisse der 24. Kampagne 2002. Baghdader Mitteilungen 36 (2005): 157-224.
  21. ↑ A. Fadhil in drugi. Sippar - Results of prospecting 2004/24. Sumer, A journal of archaeology in Iraq and the Arab world LII (1 in 2): 294-357.
  22. ↑ A.R. George, prevajalec in urednik (2003). The Babylonian Gilgamesh Epic: Critical Edition and Cuneiform Texts. England: Oxford University Press, str. 172.. ISBN 0-19-814922-0.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sipar&oldid=6207360«