Pojdi na vsebino

Školjkasti podvihanec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Školjkasti podvihanec
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Fungi (glive)
Oddelek: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes (listarice)
Red: Boletales (cevarji)
Družina: Tapinellaceae
Rod: Tapinella (podvihanci)
Vrsta:
T. panuoides
Dvočlensko ime
Tapinella panuoides
(Batsch) E.-J.Gilbert (1931)
Sinonimi
  • Agaricus panuoides Fr. (1818)
  • Paxillus panuoides (Fr. : Fr.) Fr. (1838)
  • Rhymovis panuoides (Fr.) Rabenh. (1844)
  • Tapinia panuoides (Fr.) P. Karst. (1879)
  • Crepidotus panuoides (Fr.) Pilát, Bull. (1936)
  • Plicaturella panuoides (Fr.) Rauschert (1992)
  • Serpula panuoides (Fr.) Zmitr. ex Zmitr. (2001)

Školjkasti podvihanec (znanstveno ime Tapinella panuoides) je gliva iz rodu podvihancev (Tapinella).

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Klobuki so polsteni, školjkaste oblike in s spodvitim robom. Ponavadi raste po več klobukov nanizanih eden nad drugim. Rumeno rjavo olivne barve, pri mladih primerkih na na robu svetlejši

Trosovnica z oranžno-rumenimi do rjasto-rjavimi lističi, ki so viličasto razcepljeni in med seboj povezani.

Meso je rumenkasto belo in trdo. Z blagim vonjem in sladkastim okusom.

Razširjenost in življenjski prostor

[uredi | uredi kodo]

Raste v jesensko zimskem času na odmrlem lesu iglavcev.

Mikroskopske značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Trosni prah je tobačno rjav. Tosi so ovalni, velikost: 4–6 x 3–4 μm.[1]

Podobne vrste

[uredi | uredi kodo]

Uporabnost

[uredi | uredi kodo]

Neužitna zaradi plutasto usnjate konsistence. Nekateri viri jo označujejo za strupeno, oziroma sumljivo na podoben način kot navadna podvihanka (Paxillus involutus).[1]

Vsebuje učinkovino atromentin, ki je polifenol z antibakterijskimi lastnostmi.[2]

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]

Školjkasti podvihanec in žametni podvihanec (Tapinella atrotomentosa) sta nekoč spadala v rod podvihank (Paxillus). V rod podvihancev sta bila ločena zaradi rasti na odmrlem lesu, ekscentričnega beta in mikroskopskih razlik, vključno z veliko manjšo velikostjo trosov, pomanjkanja cistidij in različnih bazidijev. Raziskave molekularne filogenije so potrdile, da sta rodova podvihank in podvihancev genetsko različna, čeprav sta daljna sorodnika. [3]

Galerija slik

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 »Tapinella panuoides (Fr. : Fr.) E.-J. Gilbert 1931«. AMINT APS - Funghi in Italia - Fiori in Italia - Forum Micologia e Botanica (v italijanščini). 23. april 2016. Pridobljeno 6. junija 2024.
  2. Characterization of the atromentin biosynthesis genes and enzymes in the homobasidiomycete Tapinella panuoides. Patrick Schneider, Sarah Bouhired and Dirk Hoffmeister, Fungal Genetics and Biology, Volume 45, Issue 11, November 2008, pages 1487-1496, DOI: 10.1016/j.fgb.2008.08.009
  3. Šutara J. (1992). »The genera Paxillus and Tapinella in Central Europe«. Ceská Mykologie. 46 (1–2): 50–56.