Žametni podvihanec
Žametni podvihanec | |
---|---|
Znanstvena klasifikacija | |
Kraljestvo: | Glive |
Oddelek: | Prostotrosnice |
Razred: | Listarice |
Red: | Cevarji |
Družina: | Tapinellaceae |
Rod: | Podvihanci |
Vrsta: | T. atrotomentosa
|
Dvočlensko ime | |
Tapinella atrotomentosa (Batsch) Šutara (1992) | |
Sinonimi[1] | |
Žametni podvihanec (znanstveno ime Tapinella atrotomentosa) je gliva iz rodu podvihancev (Tapinella).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk ima v premeru od 4 do 20 cm v nekaterih primerih lahko doseže celo do 40 cm. Je mesnat, suh in rahlo žametast, svetlo do temno rjave barve. Najprej je izbočen, kasneje se razširi. Je nepravilne in spremenljive oblike. Rob je dolgo zavihan in valovit.
Bet je visok od 4 do 6 cm in širok od 3 do 4 cm. Je značilno temno rjavo žameten, debel, trebušast in na klobuk ni pritrjen centralno.
Lističi so rumeni, kasneje postanejo oker, na otip porjavijo, pogosto so viličasti in spuščajo po betu navzdol, zlahka se ločijo od klobuka.
Meso je kremaste barve in na prerezu postane rjavkasto; ima kiselkast vonj in grenak okus. V stiku z železovim sulfatom v hipu postane zelenkasto[2]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Raste poleti in jeseni kot gniloživka na večjih ostankih lesa iglastih dreves.[2]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni prah je rumeno olivno rjav. Tosi so valjasti do široko eliptični, prosojni in merijo: 4,5–7 x 3,5–4,5 μm.[2]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- Navadna podvihanka (Paxillus involutus) ima lističe, ki na pritisk močno potemnijo in nima žametastega beta.
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Neužitna. Nekoč je veljala za pogojno užitno, čeprav ni preveč okusna in v primeru, da ni dovolj kuhana povzroči težave, ker vsebuje toksine, ki lahko povzročijo prebavne motnje.[3]
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]Žametni podvihanec in školjkasti podvihanec (Tapinella atrotomentosa) sta nekoč spadala v rod podvihank (Paxillus). V rod podvihancev sta bila ločena zaradi rasti na odmrlem lesu, ekscentričnega beta in mikroskopskih razlik, vključno z veliko manjšo velikostjo trosov, pomanjkanja cistidij in različnih bazidijev. Raziskave molekularne filogenije so potrdile, da sta rodova podvihank in podvihancev genetsko različna, čeprav sta daljna sorodnika. [4]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Tapinella atrotomentosa (Batsch) Šutara, Ceská Mykologie, 46 (1-2): 50, 1992«. MycoBank. International Mycological Association. Pridobljeno 28. maja 2013.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Božac, Romano (2008). Enciklopedija gljiva, 2. svezak. Školska knjiga. str. 288-289. ISBN 978-953-0-61413-0.
- ↑ Miller Jr., Orson K.; Miller, Hope H. (2006). North American Mushrooms: A Field Guide to Edible and Inedible Fungi. Guilford, CN: FalconGuide. str. 288. ISBN 978-0-7627-3109-1.
- ↑ Šutara J. (1992). »The genera Paxillus and Tapinella in Central Europe«. Ceská Mykologie. 46 (1–2): 50–56.