Šurjan

Šurjan Шурјан Surján
Pogled na novogradnjo cerkve Svete Katarine Aleksandrijske s starim zvonikom 2010
Šurjan Geografski položaj v Srbiji
Koordinati: 45°23′57″N 20°52′27″E
Država	Srbija
Površina
• Skupno	45 km2
Nadm. višina	82 m
Prebivalstvo  (popis 2002)
• Skupno	330
• Gostota	7 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
Poštna številka	23254
Omrežna skupina	023

Šurjan (pred vojno tudi Vladičino selo, srbsko Шурјан, madžarsko Surján, nemško Schurjan, romunsko Şurian ) је naselje na območju občine Sečanj v Srednjebanatskem upravnem okraju v AP Vojvodini, Srbija. Po popisu prebivalstva Republike Srbije iz leta 2002 je bilo 330 prebivalcev; po popisu prebivalstva SFRJ iz leta 1991 pa je bilo 377 prebivalcev.

Opis naselja

Šurjan na banatskem zemljevidu iz časov Marije Terezije (1640-1680) nastal v letih 1769−72

Pravoslavna cerkev v Šurjanu

Leži tik ob romunski meji . Poleg teče reka Tamiš (madžarsko Temes, nemško Temesch, romunsko Timiş ), bogata z različnimi ribami, okolica pa z divjadjo: zato je možen lov in ribolov. Na zahodni strani je naselje Jaša Tomić, na jugozahodni strani pa Boka v Banatu, oddaljena po ozki asfaltni cesti 10 km, kamor se – razen prvih dveh razredov osnovne šole – vozijo otroci v šolo. Verouk imajo otroci v šurjanski šoli.

Zgodovina

Ime je kraj dobil po upravniku pri nekem ogrskem grofu v Temišvaru z imenom József Surián. On je po izročilu osnoval vas. V Temišvaru obastajajo listine, ki dokazujejo, da je vas obstajala že v srednjem veku.

V vasi je vedno obstajala osnovna šola. Prednji del so uporabljali za katoliško molilnico in je bila napravljena iz zbitega blata. Lani (2009) so jo podrli, da bi zraven zgradili prvo katoliško cerkvico, posvečeno – kot je bila prej kapela – sveti Katarina Aleksandrijski ali Sinajski, ki ima god 25. novembra. Naselje so duhovno oskrbovali salezijanci ljubljanske inšpektorije od leta 1980 do 1992 iz Mužlje pri Zrenjaninu.

V vasi obstaja tudi pravoslavna cerkev svetega Jurija (žegnanje 6. maja). Danes je približno polovica katoličanov (Madžari), in polovica pravoslavcev (Srbi). V kraju je bila tudi močna nemška manjšina, ki jo je po drugi svetovni vojni doletela tragična usoda Podonavskih Nemcev, ki se imenujejo tudi Donauschwaben.

Demografija

V naselju, katerega izvirno (srbsko-cirilično) ime je Шурјан, živi 266 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 41,6 let (39,5 pri moških in 44,2 pri ženskah). Naselje ima 121 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,73.

Prikaz rasti/padca št. prebivalcev v 20. stoletju

Demografija Leto Št. prebivalcev 1921 759 1931 821 1948 682 1953 807 1961 734 1971 483 1981 406 1991 377 377 2002 333 330

Etnična sestava po popisu iz leta 2002
Srbi			145	43,93%
Madžari			140	42,42%
Romi			9	2,72%
Jugoslovani			9	2,72%
Slovaki			2	0,60%
Romuni			2	0,60%
Makedonci			2	0,60%
Hrvati			1	0,30%
Neznano			0	0,0%

Prebivalstvo po spolu in starosti

povprečno	39.5			44.2

Gospodinjstva

Število gospodinjstev po popisih prebivalstva 1948-2002. Leto popisa 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 Število gospodinjstev 198 224 197 144 136 131 121

Gospodinjstva po številu članov po popisu iz leta 2002 Število članov 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 in več Povprečno št. članov Število gospodinjstev 25 40 20 22 9 4 - 1 - - 2.73

Prebivalstvo staro 15 in več let po stanu in spolu

Spol	Skupaj	Neporočen(a)	Poročen(a)	Vdovec/vdova	Ločenec/ločenka	Neznano
Мoški	142	40	88	7	6	1
Ženske	130	15	88	26	1	-

Prebivalstvo po poklicu

Spol	Skupaj	Kmetijstvo, lov in gozdarstvo	Ribištvo	Rudarstvo	Proizvodnja	Proizvodnja in distribucija...	Gradbeništvo	Trgovina	Hoteli in restavracije	Transport, skladišča in zveze
Мoški	99	69	-	-	12	-	7	-	-	3
Ženske	50	43	-	-	1	-	-	-	-	1
Oba spola	149	112	-	-	13	-	7	-	-	4
Spol	Finančno posredovanje	Nepremičnine	Državna uprava in obramba	Izobraževanje	Zdravstveni in socialni sektor	Ostale uslužnostne aktivnosti	Zasebna gospodinjstva	Zunanje organizacije in telesa	Neznano
Moški	-	-	4	-	1	-	-	-	3
Ženske	-	-	-	2	2	-	1	-	-
Oba spola	-	-	4	2	3	-	1	-	3

Knjige

1. Slobodan Ćurčić, Broj stanovnika Vojvodine, Novi Sad, 1996.
2. Msgr. Erős Lajos, Adalékok a Zrenjanini-Nagybecskereki Egyházmegye történetéhez, 1993. (Additamenta ad historiam Diocesis Zrenjaninensis-Nagybecskerekensis)

Zunanje povezave

• Karte, oddaljenosti in vremenska napoved
• Satelitski posnetek naselja
• [1] Slike iz Šurjana in drugih banatskih ter vojvodinskih krajev, kakor tudi iz Srbije.