Pojdi na vsebino

Makedonci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Makedonci
Skupno število pripadnikov
2.000.000 - 2.500.000[1]
Regije z večjim številom pripadnikov
 Severna Makedonija1.297.981[2]
 Avstralija83.978
ali 200.000[3][4]
 Italija74.162[5]
 Nemčija62.295
ali 85.000[4][6]
  Švica61.304
ali 63.000[4][7]
 ZDA42.812
ali 200.000[4][8]
 Brazilija45.000[1]
 Kanada37.055
ali 150.000[4][9]
 Turčija31.518
ali 150.000[1][10]
 Argentina30.000[1]
 Srbija25.847
ali 45.000[11][12]
 Belgija15.406[13]
 Avstrija13.696
ali 15.000 [4][14]
 Nizozemska12.000[4]
 Češka11.623[15]
 Združeno kraljestvo12.000[4]
 Bolgarija5.071
ali 205.000[16][17][18]
 Albanija4.697
ali 35.000[19]
 Slovaška4.600[20]
 Hrvaška4.270[21]
 Slovenija3.972[22]
 Švedska3.669
ali 15.000[4][23]
 Danska3.349
ali 12.000[4][24]
 Norveška3.349
ali 12.000[4][24]
 Francija2.300
ali 15.000[25]
 Bosna in Hercegovina2.278[26]
 Poljska2.000[4]
 Grčija1.406
ali 250.000[27][28]
 Rusija1.000[4]
 Črna gora819[29]
 Romunija731
ali 6.000[30]
 Nova Zelandija825[31]
Jeziki
Makedonščina
Religija
Dominirajo Makedonski Pravoslavci, Makedonski muslimani, Protestanti

Makedónci (makedonsko Македонци; Makedonci) so južnoslovanski[32] narod, ki naseljuje zgodovinsko geografsko regijo Makedonije. Največji del Makedoncev živi v Republiki Severni Makedoniji, kjer predstavljajo 64 % prebivalstva. Pomembnejše makedonske manjšine so v Srbiji, Albaniji, Grčiji in Bolgariji. Število Makedoncev po vsem svetu je nad dvema milijonoma[navedi vir]. Govorijo makedonski jezik.[33][34]

Teorija izvora

[uredi | uredi kodo]
Članki iz serije o
Makedoncih
Kultura
Življenjski prostor

Antropološki pogled

[uredi | uredi kodo]

Pogledi na izvor sodobnih Makedoncev se razlikujejo, največkrat se poudarja njihov jezikovni izvor, ki je povezan s prihodom slovanskih plemen na Balkanski polotok. Uradno mnenje Makedonske akademije znanosti in umetnosti (MANU) je, da so se Slovani s prihodom v Makedonijo pomešali s prvotnimi prebivalci, ohranili slovanski jezik ter ga prenesli na prvotno prebivalstvo, medtem ko so se ostale kulturne in druge značilnosti prvotnega prebivalstva ohranile in so še danes vidne v obliki običajev, plesov ter narodnih noš, saj je bilo število prišlekov manjše od lokalnega prebivalstva. To stališče potrjujejo tudi etnologi, kot so Vasil Kanchov,[35] Gustav Weigand[36] in antropolog Carleton S. Coon,[37][38] ki prav tako trdijo, da so se Slovani pomešali s prvotnim prebivalstvom, prenesli nanj slovanski jezik ter prevzeli del njihove kulture.

Nekateri raziskovalci kot rus Alexander F. Rittih pa trdijo, da se Makedonci niso mešali z narodi, kot so bila razna turško azijska plemena, ki so vpadala na ozemlja vzhodnega Balkana, v Mizijo, Vlaško ali Dobruđo (Današnja Bolgarija in Romunija), od 10. stoletja naprej. Zaradi geografske lege Makedonske regije so se Makedonci lahko mešali samo z že obstoječimi narodi na tem območju. Ta pogled je značilen samo za Makedonijo (kot celoto), saj so Makedonski predniki ostali unikatni glede na svoje vzhodne sosede.[39]

Genetski pogled

[uredi | uredi kodo]

Makedonci so zanimivi z vidika preučevanja njihovih genov. Nekateri raziskovalci trdijo, da so genetsko najbolj podobni Grkom in Romunom, spet drugi da so bolj podobni Hrvatom in Čehom. Makedonci vsebujejo 15 % gena »R1a1«, ki je značilen za ostale Slovanske narode in se močno razlikuje od sosednjih Grkov.[40]

Prav tako je pri Makedoncih zelo opazen gen, značilen za ljudstva, ki so živela na Balkanu pred prihodom Slovanov [41], kar dokazuje tezo, da je poreklo Makedoncev mešanica antičnih ljudstev, med njimi tudi antičnih Makedoncev.[42][43]

Naseljenost

[uredi | uredi kodo]

Makedonci živijo v celotni dolini reke Vardar, katere največji del je v Severni Makedoniji, kjer sestavljajo 64,2 % prebivalstva.[44] Znatno število Makedoncev živi tudi v sosednjih državah, Republiki Albaniji (Mala Prespa), Republiki Bolgariji (Pirinska Makedonija), Republiki Grčiji (Egejska Makedonija) in Srbiji. Zelo veliko Makedoncev je izseljenih v prekomorske države, kot so Amerika, Kanada in Avstralija in v razne razvite države Evrope, tudi v Slovenijo.

Makedonci v soseščini

[uredi | uredi kodo]

Albanija

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Makedonci v Albaniji.

Republika Albanija je Makedonce priznala kot narodno manjšino na ozemlju Albanije in jim nudi izobraževanje v maternem jeziku na območjih, kjer prebivajo v večini. V popisu prebivalstva iz leta 1989, se je 4.697 ljudi opredelilo za Makedonce.[45] Makedonci v Albaniji očitajo oblastem, da je njihovo število veliko večje od uradnega popisa pred 17 leti. Prav tako nimajo predstavnikov v parlamentu. Obstajajo ugibanja o številu Makedoncev v Albaniji, ker jih del pripada islamski veroizpovedi (Torbeši), ki se velikokrat opredeljujejo kot Albanci, ki govorijo slovanski jezik. Različni viri pravijo, da je Makedoncev v Albaniji okoli 10.000 [46], medtem ko Makedonski viri trdijo, da je število Makedoncev v Albaniji od 120.000 do 350.000 .[47]

Bolgarija

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Makedonci v Bolgariji.

V Bolgariji Makedonci niso priznana manjšina in tudi ne zanikana. Po zadnjem popisu se je 5.071 ljudi opredelilo za Makedonce.[48] Predsednik Bolgarskega Helsinškega Monitorja Krasimir Kanev je v poročilu iz leta 1998 trdil, da je število Makedoncev v Bolgariji okoli 25.000, medtem ko so makedonski viri v istem poročilu poročali da je število teh v Bolgariji 200.000.[49] Organizacija prav tako poroča, da ima prebivalstvo v Pirinu večinoma bolgarsko narodno zavest in makedonsko zavest zgolj kot regionalno. Predsednik makedonske politične stranke v Bolgariji Stojko Stojkov pa je s podpisi potrdil, da je število Makedoncev okoli 10.000.[50] CIA in Encarta Encyclopaedia pa ocenjujeta, da število Makedoncev v Bolgariji predstavlja 2,5 % vseh prebivalcev (190.000).[51]

Grčija

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Makedonci v Grčiji.

Grčija makedonske manjšine ne priznava, čeprav naj bi tam živelo okoli 30.000 Makedoncev.

Srbija

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Makedonci v Srbiji.

Srbija priznava obstoj Makedonske manjšine na svojem ozemlju. Za Makedonce se je leta 2002 opredelilo 25.847 ljudi, medtem ko makedonske organizacije v Srbiji navajajo 45.000 ljudi. Večina jih živi v Vojvodini.[52]

Po svetu (diaspora)

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Makedonska diaspora.

Makedonci po svetu, sestavljajo diasporo, katera se navezuje na Makedonce, ki živijo zunaj meja republike Makedonije. Izseljevanje se je začelo že leta 1900, predvsem zaradi političnih in ekonomskih razlogov. Po neupešnih vstajah za osamosvojitev domovine v začetku 20. stoletja je veliko ljudi zaradi strahu pred maščevanjem emigriralo v prekomorske države, veliko pa se jih je odpravilo po želji za boljšim življenjem. Izseljevanje Makedoncev je bilo zaznamovano tudi med Grško državljansko vojno, ki je iz Grčije izgnala veliko število ljudi, (domneva se številka 170.000), največje število jih je odšlo v Avstralijo, Rusijo, Poljsko in Ameriko. Kasnejša izseljevanja pa so potekala v osemdesetih in devedesetih letih iz ekonomskih razlogov. Poročilo iz leta 1964 navaja številko 580.000 ljudi.[1][53]

Kultura

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Kultura Makedoncev.

Kultura Makedoncev je mešanica tradicionalnosti in modernosti. Zelo močno je povezana z domovino in okoljem, v katerem živijo. Bogata kulturna dediščina je vidna v narodnih plesih, narodnih nošah, v dodakih in ornamentih v vaških in mestnih domovih, samostanih in cerkvah, rezbarstvu in ikonopisju, v katerem se kaže makedonski kulturni značaj.[54]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Zgodovina Makedoncev.

Zgodovina Makedoncev se močno navezuje na zgodovino ozemlja celotne makedonske regije, ki je v grobem razdeljena na tri območja: Vardarsko Makedonijo (pretežno današnji obseg Republike Makedonije), Pirinsko Makedonijo (pretežni del je v Bolgariji) in Egejsko Makedonijo (pretežni del je v Grčiji). Po razpadu Makedonskega kraljevstva so se nenehno pojavljale vstaje in poskusi obnovitve makedonske države. Po tisočletnih bojih Makedoncem v 2. svetovni vojni uspe ustanovitev svoje države, vendar le na ozemlju, ki je približno takega obsega, kakor Vardarska Makedonija[55]

Znani Makedonci

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Nasevski, Boško; Angelova, Dora; Gerovska, Dragica (1995). Македонски Иселенички Алманах '95. Skopje: Матица на Иселениците на Македонија. str. 52–53.
  2. ↑ »2002 census«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. junija 2004. Pridobljeno 4. junija 2008.
  3. ↑ »2006 Census«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. avgusta 2013. Pridobljeno 4. junija 2008.
  4. ↑ 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 4,11 4,12 Makedonci Po Svetu MZZ
  5. ↑ Foreign Citizens in Italy
  6. ↑ 2006 figures
  7. ↑ 2005 Figures
  8. ↑ »2002 Community Survey«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. februarja 2020. Pridobljeno 4. junija 2008.
  9. ↑ »2006 census«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. junija 2009. Pridobljeno 4. junija 2008.
  10. ↑ 2001 census
  11. ↑ 2002 census
  12. ↑ Poulton, Hugh (1993) The Balkans: Minorities and States in Conflict, 2nd edition (London: Minority Rights Group).
  13. ↑ »2007 census«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. oktobra 2002. Pridobljeno 4. junija 2008.
  14. ↑ 2001 census - Tabelle 13: Ausländer nach Staatsangehörigkeit (ausgewählte Staaten), Altersgruppen und Geschlecht - page 74
  15. ↑ »1996 Estimate«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2008. Pridobljeno 4. junija 2008.
  16. ↑ 2001 census, CEDIME-SE report Arhivirano 2006-07-23 na Wayback Machine. and Kanev, Krassimir (1998b). “Konventsiyata za maltsinstvata i zdraviyat smisul” [The Minorities’ Convention and Common Sense], Ethno Reporter, No.1, 1998, (Sofia: International Initiative for Minority Rights).
  17. ↑ Center for Documentation and Information on Minorities in Europe - Southeast Europe (CEDIME-SE) - Makedonci v Bolgariji
  18. ↑ Makedonci v Bolgariji
  19. ↑ http://www.fes.hr/E-books/pdf/Local%20Self%20Government/09.pdf Arhivirano 2012-10-25 na Wayback Machine. Artan Hoxha and Alma Gurraj "LOCAL SELF-GOVERNMENT AND DECENTRALIZATION: CASE OF ALBANIA. HISTORY, REFORMES AND CHALLENGES" "...Glede na zadnji Albanski popis prebivalstva April 1989, 98 % Albanskega prebivalstva je Albancev. Ostala 2 % (ali 64.816 ljudi) pripada manjšinam: največji del predstavljajo Grki (58.758 ); Makedonci (4.697)...",[1] Arhivirano 2010-06-26 na Wayback Machine., Joshua Project
  20. ↑ OECD Statistics
  21. ↑ 2002 census
  22. ↑ »2002 census«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. aprila 2017. Pridobljeno 5. junija 2008.
  23. ↑ 2006 census
  24. ↑ 24,0 24,1 2008 census
  25. ↑ 2003 census Arhivirano 2014-10-06 na Wayback Machine.,Population Estimate from the MFA
  26. ↑ »2005 census« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. marca 2016. Pridobljeno 5. junija 2008.
  27. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. junija 2008. Pridobljeno 5. junija 2008.
  28. ↑ Other Sources: UCLA Arhivirano 2011-02-09 na Wayback Machine., Britanicca, [Hill, P. (1999) "Macedonians in Greece and Albania: A Comparative study of recent developments". Nationalities Papers Volume 27, 1 March 1999, page 44(14) Dr Peter Hill], Ethnologue, Euromosaic, Eurominority,[2], Minority Rights,Greek Helsinki Monitor Arhivirano 2003-05-23 na Wayback Machine.,[3] Arhivirano 2012-01-24 na Wayback Machine., Joshua Project
  29. ↑ »Montenegrin 2003 census -«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. novembra 2008. Pridobljeno 5. junija 2008.
  30. ↑ 2002 census
  31. ↑ »2006 census«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 5. junija 2008.
  32. ↑ Opća enciklopedija JLZ, V, L-Nigh, 260, Zagreb 1979
  33. ↑ „Историја на македонскиот народ“, Др. Блаже Ристовски.
  34. ↑ „Македонија, нејзините луѓе и историја“, Стојан Прибичевиќ, Македонска Книга, Скопје, 1990
  35. ↑ Пътуване по долините на Струма, Места и Брегалница. Битолско, Преспа и Охридско. Васил Кънчов (Избрани произведения. Том I. Издателство "Наука и изкуство", София 1970) [4]
  36. ↑ (ETHNOGRAPHIE VON MAKEDONIEN, Geschichtlich-nationaler, spraechlich-statistischer Teil von Prof. Dr. Gustav Weigand, Leipzig, Friedrich Brandstetter, 1924, Превод Елена Пипилева)[5]
  37. ↑ »Macedonia :: History. -- Encyclopaedia Britannica«. Pridobljeno 27. avgusta 2007.
  38. ↑ Coon, Carleton S. The Races of Europe. Greenwood Press Reprint. ISBN 0-8371-6328-5., Chapter XII, section 15 [6] Arhivirano 2006-06-14 na Wayback Machine.
  39. ↑ Кто такие Македонцы? - Александр Ф. Риттих, Санкт-Петербург, 1914. (стр. 1, стр. 2)
  40. ↑ Semino, Ornella; Passarino, Giuseppe; Oefner, Peter J.; Lin, Alice A.; in sod. (2000). »The Genetic Legacy of Paleolithic Homo sapiens sapiens in Extant Europeans: A Y Chromosome Perspective«. Science. 290: 1155–1159. doi:10.1126/science.290.5494.1155. ISSN 0036-8075. PMID 11073453.
  41. ↑ Anthropological Evidence and the Fallmerayer Thesis
  42. ↑ HLA genes in Macedonians and the sub-Saharan origin of the Greeks
  43. ↑ HLA genes in Macedonians
  44. ↑ »2002 popis«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. junija 2004. Pridobljeno 4. junija 2008.
  45. ↑ Artan Hoxha and Alma Gurraj, Local Self-Government and Decentralization: Case of Albania. History, Reforms and Challenges. In: Local Self Government and Decentralization in South - East Europe. Proceedings of the workshop held in Zagreb, Croatia 6. april 2001. Friedrich Ebert Stiftung, Zagreb Office, Zagreb 2001, pp 194-224 [7].
  46. ↑ Albgeo
  47. ↑ »Florina«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2006. Pridobljeno 24. junija 2008.
  48. ↑ Popis
  49. ↑ »Helsinški monitor« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. julija 2006. Pridobljeno 5. junija 2008.
  50. ↑ »source Fokus BG«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2008. Pridobljeno 24. junija 2008.
  51. ↑ »Encarta«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. junija 2008. Pridobljeno 24. junija 2008.
  52. ↑ Poulton, Hugh (1993) The Balkans: Minorities and States in Conflict, 2nd edition (London: Minority Rights Group).
  53. ↑ Topolinjska Z. (1998). »In place of a foreword: facts about the Republic of Macedonia and the Macedonian language«. International Journal of the Sociology of Language. 131: 1–11. doi:10.1515/ijsl.1998.131.1.
  54. ↑ Krste P. Misirkov - Makedonci, Makedonskata kultura, “Mir”, XXX, 7155, 19.IV.1924, 1.
  55. ↑ Who Are the Macedonians?, Page 19, by Hugh Poulton, ISBN 1-85065-534-0
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Makedonci&oldid=6284233«