Železov pentakarbonil
Železov pentakarbonil Fe(CO)5: rumena oljnata tekočina, pri segrevanju, ob odsotnosti kisika, razpade v železo in CO. Največ ga uporabijo za pridobivanje čistega železa in za pridobivanje rdečega pigmenta Fe2O3.
Imena | |
---|---|
IUPAC ime
1
| |
Sistematično ime
1 | |
Druga imena
1
| |
Identifikatorji | |
3D model (JSmol)
|
|
Kratice | 1 |
ChEBI | |
ECHA InfoCard | 100.033.323 |
EC število |
|
KEGG | |
MeSH | 1 |
PubChem CID
|
|
RTECS število |
|
CompTox Dashboard (EPA)
|
|
| |
| |
Lastnosti | |
1 | |
Molska masa | 1 |
Videz | 1 |
Gostota | 1 |
Tališče | 1 |
Vrelišče | 1 |
1 | |
Topnost (1) | 1 |
log P | 1 |
Parni tlak | 1 |
kH | 1 |
Atmosferna OH konstanta | 1 |
Kislost (pKa) | 1 |
Struktura | |
Kristalna struktura | 1 |
Koordinacijska geometrija |
1 |
Oblika molekule | 1 |
Termokemija | |
Specifična toplota, C | 1 |
Standardna molarna entropija S |
1 |
Std tvorbena
entalpija (ΔfH⦵298) |
1 |
Std sežigna
entalpija (ΔcH⦵298) |
1 |
Farmakologija | |
Aplikacija zdravila | 1 |
Farmakokinetika: | |
1 | |
1 | |
1 | |
1 | |
1 | |
Pravni status |
|
Podatki o eksplozivu | |
Občutljivost na tresljaje | 1 |
Očutljivost na trenje | 1 |
RE faktor | 1 |
Nevarnosti | |
Glavne nevarnosti | 1 |
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo)
|
1 |
R-stavki (zastarelo) | 1 |
S-stavki (zastarelo) | 1 |
R/S-stavki (zastarelo) | 1 |
NFPA 704 (diamant ognja) | |
Plamenišče | 1 |
Meje eksplozivnosti |
1 |
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC): | |
LD50 (srednji odmerek)
|
1 |
NIOSH (ZDA varnostne meje): | |
PEL (Dopustno)
|
1 |
Sorodne snovi | |
Drugi anioni | 1 |
Drugi kationi | 1 |
Sorodno 1 | 1 |
Sorodne snovi | 1 |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
Sklici infopolja | |
Identifikacija snovi ali pripravka:
[uredi | uredi kodo]Identifikacija snovi ali pripravka:
Uporaba snovi ali pripravka:
Sestava s podatki o nevarnih sestavinah:
[uredi | uredi kodo]Ugotovitve o nevarnih lastnostih:
[uredi | uredi kodo]Napotki za nevarnost:
Ukrepi za prvo pomoč:
[uredi | uredi kodo]Ponesrečenca prenesemo na svež zrak. Tesno obleko zrahljamo. Pri zastoju dihanja mu dajemo do prihoda zdravnika umetno dihanje (kisik). Kontaminirane dele obleke je treba takoj odstraniti, prizadete dele telesa pa temeljito izprati z vodo. Pri poškodbah oči je treba oko 10-15 minut spirati z vodo. Takoj moramo poklicati zdravniško pomoč.
Ukrepi ob požaru:
[uredi | uredi kodo]Posebne nevarnosti
Primerna sredstva za gašenje: Majhne požare železovega pentakarbonila, če niso nevarni za okolico, pustimo, da zgorijo. Za gašenje velikih požarov uporabljamo vodo ali razpršen vodni curek.
Posebna zaščitna oprema za gasilce:
Ukrepi ob nezgodnih izpustih
[uredi | uredi kodo]Previdnostni ukrepi, ki se nanašajo na ljudi:
Ekološki zaščitni ukrepi
Ravnanje z nevarno snovjo/pripravkom in skladiščenje
[uredi | uredi kodo]Dobro prezračevanje, izsesavanje iz spodnjih delov prostora, skrajna čistoča na delovnih mestih, varnostni ukrepi pred statično elektriko, gasilno pregrinjalo, steklenice za izpiranje oči, varnostna prha (pri ravnanju z večjimi količinami snovi), zaprte in ozemljene aparature, lokalno izsesavanje, izogniti se moramo brizganju in pretakanju s prostim padom, s snovjo polito obleko takoj zamenjamo, ognjavarna antistatična zaščitna obleka, neprepustne rokavice, tesno prilegajoča in po potrebi zaščita dihal z zaščitno masko s filtrom CO (črna barva) ali zaščitna sredstva na bazi izolacije. Obvezno periodično poučevanje delavcev in potrdila o preizkusih znanja; obdobni zdravniški pregledi.
Nadzor nad izpostavljenostjo/varnost in zdravje pri delu
[uredi | uredi kodo]Fizikalne in kemijske lastnosti
[uredi | uredi kodo]Zelo strupena vnetljiva tekočina. Plamenišče 15 °C, vžigna temperatura 60 °C. Tekočina je zelo hlapna. Hlapi tvorijo z zrakom eksplozijske zmesi, ki so težje od zraka. Razširjajo se pri tleh in pri vžigu lahko ogenj zajame veliko površine. Eksplozijsko območje od 3,7 do 12,5 vol %. Železov pentakarbonil oksidira na zraku in močno razpada pri segrevanju nad 60 °C. Pod vplivom svetlobe razpade že pri sobni temperaturi (ca. 20 °C). Nevarnost samovžiga. Posebna nevarnost vžiga na snoveh z veliko povšino, kot npr. na oblekah, aktivnem oglju ipd. Pri razpadu brez prisotnosti zraka nastaja železo in ogljikov monoksid.
Obstojnost in reaktivnost
[uredi | uredi kodo]Toksikološki podatki
[uredi | uredi kodo]Ekotoksikološki podatki
[uredi | uredi kodo]Odstranjevanje
[uredi | uredi kodo]Transportni podatki
[uredi | uredi kodo]Zakonsko predpisani podatki o predpisih
[uredi | uredi kodo]Druge informacije
[uredi | uredi kodo][[Kategorija:]]