Cerkev sv. Janeza Krstnika, Št. Janž v Rožu
Župnijska cerkev Št. Janž v Rožu | |
---|---|
![]() | |
46°31′37,9″N 14°12′50,7″E / 46.51667°N 14.20000°E | |
Verska skupnost | rimskokatoliška cerkev |
Spletna stran | župnijska cerkev |
Zgodovina | |
Status | dejavna |
Posvečena | 1762 |
Arhitektura | |
Funkcionalno stanje | cerkev |
Kulturna dediščina | da |
Slog | gotska arhitektura, baročna arhitektura |
Rimskokatoliška župnijska cerkev Št. Janž v Rožu se nahaja v istoimenski vasi v občini Bistrica v Rožu v v upravnem okraju Celovec- dežela na avstrijskem južnem Koroškem. Župnijska cerkev, ki je pod patronatom svetega Janeza Krstnika, pripada dvojezični dekaniji Borovlje v Krški škofiji.
Referenčni avtor sicer zapisuje krajevno ime Šentjanž v Rožu, medtem ko uradna stran škofije zapisuje Št. Janž v Rožu.[1] Cerkev je spomeniško zaščitena stavba.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Cerkev je bila v listinah prvič omenjena leta 1169.
Nova baročna cerkev je bila zgrajena med letoma 1759 in 1762 in posvečena leta 1762. Zunanjost cerkve je bila obnovljena leta 1996.
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]
Zunanjost cerkve je preprosta cerkvena stavba z ladjo in vdolbenim poligonalnim korom ter izstopajočim zahodnim stolpom s čebulasto kupolo in laterno. Ob strani ladje sta osmerokotna prizidka kapele; severni prizidek od prejšnje cerkve iz 17. stoletja se je ohranil, južni prizidek pa je bil dodan z novo stavbo.
Na zunanjosti cerkve je nova poslikava svetega Krištofa, ki jo je izdelala Zorka Weiß.
Notranjost cerkve ima v nadstropju stolpa na treh straneh odprt križno obokan narteks. Ladja je obokana s sodčastim sklepnikom s spandreli. Zahodna triosna križno obokana galerija stoji na kamnitih stebrih. Stranski kapeli sta odprti v ladjo z okroglimi obokanimi arkadami. Enotraktni kor s tristranim zaključkom ima žlebljen sklepnik in pilastrsko konstrukcijo. Zakristija severno od kora ima segmentni sklepnik. Severna kapela ima osmerokotni samostanski sklepnik na subtilnih pilastrih z impostnim koritom. Južna kapela ima segmentni kapni sklepnik in pilastrsko strukturo kot v koru.
Sklepno sliko Marijinega življenja v severni kapeli je leta 1841 ustvaril Johann Kolb, severno v prezbiteriju pa Peter Markovič leta 1914 in prikazuje svetega Janeza, svetega Petra in svetega Pavla. Leta 1985 je cerkev dobila nove vitraže.
Oprema
[uredi | uredi kodo]
Neobaročni glavni oltar je nastal pred letom 1864, na njem je lesen relief Kristusovega krsta, ob straneh v nišah pa sta upodobljena sveti Janez Evangelist in sveti Janez Nepomuk; figure je leta 1864 izdelal Alois Gasser.
Na sliki iz leta 1692 je legenda o figuri Madone, ki je med turškimi vpadi ostala nedotaknjena.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- St. Johann im Rosental, Gemeinde Feistritz im Rosental, Pfarrkirche hl. Johannes. V: Die Kunstdenkmäler Österreichs. Dehio Kärnten 2001. str. 744–745.
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ * Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja / Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), str. 109, ISSN 0560-2920. (COBISS).
Spletne povezave
[uredi | uredi kodo]