Pojdi na vsebino

Cerkev sv. Lamberta, Sveče

Župnijska cerkev Sveče
Župnijska cerkev Sveče se nahaja v Avstrija
Župnijska cerkev Sveče
Župnijska cerkev Sveče
46°31′26,9″N 14°9′15,8″E / 46.51667°N 14.15000°E / 46.51667; 14.15000
Verska skupnostrimskokatoliška cerkev
Spletna stranžupnijska cerkev Sveče
Zgodovina
Statusdejavna
Posvečena1364
Arhitektura
Funkcionalno stanjecerkev
Kulturna dediščinada
Sloggotska arhitektura, baročna arhitektura

Rimskokatoliška župnijska cerkev Sveče se nahaja v istoimenski vasi v tržki občini Bistrica v Rožu v v upravnem okraju Celovec- dežela na avstrijskem južnem Koroškem. Župnijska cerkev, ki je pod patronatom svetega Lamberta iz Lièga, pripada dvojezični dekaniji Borovlje v Krški škofiji.

Cerkev je spomeniško zaščitena stavba.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
freska svetega Lamberta s slovenskim napisom: "Sv. Lambert, varuj našo župnijo" v Svečah

Cerkev je bila v listini prvič omenjena leta 1364.

Ohranjena je romanska stolpna cerkev s stolpom iz prve polovice 13. stoletja z zidovi ladje in stolpno etažo. V 15. stoletju sta bila ladji in zahodnemu stolpu dodana sklepnika. Nadaljnje spremembe cerkve so bile izvedene v obdobju baroka ter okoli leta 1900. Cerkev je leta 1911 doživela požar, leta 1995 pa je bila na novo pokrita s skodlami.

Arhitektura

[uredi | uredi kodo]

Zunanjost cerkve sestavljata ladja in rahlo vkopani kor med mogočno nadstropno etažo stolpa, oba z masivnimi tristopenjskimi oporniki. Južno od nekdanjega nadstropja stolpa in dela prezbiterija je zakristija iz leta 1753. Južno od ladje je zunanje stopnišče na zahodno galerijo. Gotski zahodni stolp ima okrogla zvočna okna in čebulasto kupolo iz leta 1821.

Oprema

[uredi | uredi kodo]
križev pot s slovenskimi napisi

Baročni glavni oltar iz sredine 18. stoletja z Madono med dvema svetima škofoma nosi figuri svetega Petra in svetega Pavla iz sredine 17. stoletja ter skupino Svete Trojice v osrednjem delu.

Poznogotska lesena figura sedečega apostola iz prve četrtine 15. stoletja je bila sem prenesena iz vasi Mače. Iz nekdanjega levega stranskega oltarja iz prve četrtine 18. stoletja izvira Pietà s svetim Janezom in Magdaleno v naravni velikosti.

Pomemben je tudi križev pot s slovenskimi napisi. Le-ti so bili po pričevanju prebeljeni za žasa nacizma in so prišli na dan šele po novejših restavratorskih delih.[1]

Nad vhodom se nahaja freska svetega Lamberta s slovenskim napisom, ki jo lahko pripisujemo domačemu akademskemu slikarju Petru Markoviču. Napis se glasi: "Sv. Lambert, varuj našo župnijo". Slovenskih napisov referenčno delo Dehio ne omenja.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Suetschach, Gemeinde Feistritz im Rosental, Pfarrkirche hl. Lambertus. V: Die Kunstdenkmäler Österreichs. Dehio Kärnten 2001. str. 936–937.
  • Bojan-Ilija Schnabl: Kreuzweg. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.), Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška. Wien, Köln Weimar, Böhlau Verlag 2016, 2. zv., str. 709-714, tu 713
  • Bojan-Ilija Schnabl: Rosental/Rož. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.), Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška. Wien, Köln Weimar, Böhlau Verlag 2016, 3. zv., str. 1133-1136.
  • Janko Zerzer: Slowenisches Athen. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.), Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška. Wien, Köln Weimar, Böhlau Verlag 2016, 3. zv., str. 1260-1261.
  • Bojan-Ilija Schnabl: Suetschach/Sveče. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.), Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška. Wien, Köln Weimar, Böhlau Verlag 2016, 3. zv., str. 1308-1309.
  • Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja / Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), str. 106, ISSN 0560-2920. (COBISS).
  1. Bojan-Ilija Schnabl: Kreuzweg. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.), Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška. Wien, Köln Weimar, Böhlau Verlag 2016, 2. zv., str. 709-714, tu 713.

Spletne povezave

[uredi | uredi kodo]