Abellait
| Abellait | |
|---|---|
 Kristali abellaita iz rudnika Eureka, Katalonija | |
| Splošno | |
| Kategorija | Karbonati in nitrati |
| Kemijska formula | • NaPb2(CO3)2(OH)[1] • NaPb2[OH·(CO3)2][2] |
| Kristalna simetrija | diheksagonalno-piramidalna, 6mm; prostorska skupina P63mc (Nr. 186)[3] |
| Osnovna celica | a = 5,254(2) Å; c = 13,450(5) Å[3] Z = 2[3] |
| Lastnosti | |
| Barva | brezbarven, bel[3] |
| Kristalni sistem | heksagonalni |
| Razkolnost | ni opažena[3] |
| Lom | nedoločen, krhek |
| Trdota | "mehak"[3] |
| Sijaj | steklast, bisern[3] |
| Barva črte | bela[3] |
| Prozornost | prosojen[3] |
| Gostota | izračunana: 5,93 g/cm3[3] |
| Topnost | netopen v vodi, topen v 20% HCl pri sobni temperaturi[3] |
Abellait je hidriran svinčev karbonatni mineral, odkrit v opuščene rudniku uranove rude Eureca v vasi Torre de Capdella, Katalonija, Španija. Njegova idealna kemijska formula je NaPb2(CO3)2(OH). Ime je dobil po katalonskem strokovnjaku za drage kamne Joanu Abella i Creusu, ki je dolgo preučeval minerale iz rudnika Eureca in v njem sam odkril abellait.[4] Mineral je prepoznala in njegovo kemično sestavo in zgradbo določila skupina mineralogov, v kateri so bili tudi Jordi Ibáñez-Insa z Inštituta za zemeljske znanosti Jaume Almera (CSIC) ter Joan Viñals in Xavier Llovet z Univerze Barcelone.[3]
Kristali abellaita so brezbarvni do beli s steklastim ali bisernim videzom in se zlahka drobijo.[5] Mineral ima znanega sintetičnega analoga in je kemično podoben sanromanitu. Robert Hazen in drugi so njegov obstoj napovedali leta 2015.[6]
Nahajališča
[uredi | uredi kodo]Znani sta dva nahajališči abellaita: že omenjeni rudnik Eureca v Kataloniji in rudnik Jubilejnaja v masivu Lovozero, Murmanska oblast, Rusija.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Malcolm Back, William D. Birch, Michel Blondieau in drugi. The New IMA List of Minerals – A Work in Progress – Updated: January 2020. (PDF). cnmnc.main.jp. IMA/CNMNC, Marco Pasero, januar 2020. Pridobljeno 20. februarja 2020.
- ↑ Stefan Weiß. Das große Lapis Mineralienverzeichnis. Alle Mineralien von A – Z und ihre Eigenschaften. Stand 03/2018. 7. Weise, München, 2018, ISBN 978-3-921656-83-9.
- ↑ 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 Jordi Ibáñez-Insa, José J. Elvira, Xavier Llovet, Jordi Pérez-Cano, Núria Oriols, Martí Busquets-Masó, Sergi Hernández. "Abellaite, NaPb2(CO3)2(OH), a new supergene mineral from the Eureka mine, Lleida province, Catalonia, Spain". European Journal of Mineralogy. Band 29 (2017): 915–922. doi:10.1127/ejm/2017/0029-2630. Pridobljeno 20. februarja 2020.
- ↑ Perkins, Sid (2. maj 2017). "Rock hounds are on the hunt for new carbon minerals". Science News. Pridobljeno 4. septembra 2017.
- ↑ "Abellaite: Abellaite mineral information and data". www.mindat.org. Pridobljeno 4. septembra 2017.
- ↑ Hazen, Robert M.; Hummer, Daniel R.; Hystad, Grethe; Downs, Robert T.; Golden, Joshua J. (1. april 2016). "Carbon mineral ecology: Predicting the undiscovered minerals of carbon". American Mineralogist. 101 (4): 889–906. doi: 10.2138/am-2016-5546. ISSN 0003-004X.