Antične rimske merske enote

Antični rimski merski sistem je bil zasnovan na helenskem merskem sistemu z egipčanskimi, hebrejskimi in mezopotamskimi primesmi. Bil je razmeroma skladen in dobro dokumentiran.

Dolžina

Rimska enota za dolžino je bil pes ali rimski čevelj. Raziskave njegove povezave z angleškim čevljem segajo nazaj vsaj do leta 1647, ko je John Greaves objavil svojo Razpravo o rimskem čevlju.^[1] Greaves je leta 1639 obiskal Rim in med rugim izmeril čevelj na nagrobniku Tita Stalija Apra, čevelj na Kosucijevem kipu, Vespazijanov kongij, katerega je pred njim izmeril španski jezuitski učenjak Juan Bautista Villalpando, številne medeninaste merilna palice, ki jih je odkril v rimskih ruševinah, tlakovce v Panteonu in drugih antičnih rimskih zgradbah in razdalje med miljniki na Apijevi cesti. Ugotovil je, da je Kosucijev čevelj "pravi rimski čevelj". Svoje meritve je primerjal z železnim standardnim angleškim čevljem iz londonske mestne hiše in objavil naslednjo primerjavo:

Vrednosti antičnega rimskega čevlja, ki jih je določil Greaves leta 1639
Vir	Vrednost v angleških čevljih	Metrični ekvivalent
čevelj na Kosucijevem kipu	0,967	294,7 mm
čevelj na Stacilijevem spomeniku	0,972	296,3 mm
čevelj Juana Bautista Villalpanda, izračunan iz Vespazijanovega kongija	0,986	300,5 mm
• Metrični ekvivalenti so približni.

Smith (1851) je objavil vrednost 0,9708 angleškega čevlja ali približno 295,9 mm.^[2] Sedanja splošno sprejeta vrednost rimskega čevlja je 296 mm.^[3]

Rimski čevelj se je delil ali kot grški pous na 16 digiti (prst) ali na dvanajst unciae (palec). Frontin v 1. stoletju n. št. piše, da se je digitus uporabljal v Kampaniji in večjem delu Italije.^[4] Osnovne antične rimske mere za dolžino so bile:

Antične rimske dolžinske enote
Rimska enota	Slovensko ime	Razmerje	Angleški ekvivalent	Metrični ekvivalent	Opis
digitus	prst	1⁄16 pesa	0,0607 čevlja (0,728 palca)	18,5 mm
uncia ali pollex	palec	1⁄12 pesa	0,0809 čevlja (0, 971palca)	24, mm
palmus	širina dlani	1⁄4 pesa	0,243 čevlja	74 mm
palmus major	dolžina dlani	3⁄4 pesa	0,728 čevlja	222 mm	v poznem obdobju
pes	čevelj	1 pes	0, 971 čevlja	296 mm
palmipes		11⁄4 pedes	1,214 čevlja	370 mm
cubitus	komolec	11⁄2 pedes	1,456 čevlja	444 mm
gradus ali pes sestertius	korak	21⁄2 pedes	2,427 čevlja	0,74 m
passus	(dvojni) korak	5 pedes	4,854 čevlja	1,48 m
decempeda ali pertica	merilna palica	10 pedes	9,708 čevlja	2,96 m
actus (dolžinski)		120 pedes	116,496 čevlja	35,5 m
stadium	stadij	625 pedes	607,14 čevlja	190,5 m
mille passuum ali milliarium^[5]^[6]^[7]	milja	5000 pedes	4854 čevljev (0,919 standardne milje)	1,48 km
gallic leuga	liga	7500 pedes	7281 čevljev (1,379 standardne milje)	2,22 km
• Vsi podatki, razen posebej označenih, so iz Smith (1851).^[2]Angleški in metrični ekvivalenti so približni, izračunani iz razmerja 1 pes = 0,9708 angleškega čevlja = 296 mm.

Ploščina

Najpogostejše antične rimske ploščinske enote so bile:

Antične rimske ploščinske enote
Rimska enota	Slovensko ime	Razmerje	Metrični ekvivalent	Opis
pes quadratus	kvadratni čevelj	1 pes²	0,0876 m²
scrupulum ali decempeda quadrata		100 pedes²	8,76 m²	kvadrat standardne 10 čeveljske merilne palice
actus simplex		480 pedes²	42,1 m²	4 × 120 pedes^[8]
uncia		2400 pedes²	210 m²
clima		3600 pedes²	315 m²	60 × 60 pedes^[8]
actus quadratus ali acnua		14400 pedes²	1262 m²	v Galiji so jo imenovali tudi arpennis^[8]
jugerum		28800 pedes²	2523 m²
heredium		2 jugera	5047 m²
centuria		200 jugera	50,5 ha	pred tem 100 jugera^[8]
saltus		800 jugera	201,9 ha
• Vsi podatki, razen posebej označenih, so iz Smith (1851).^[2] Metrični ekvivalenti so približni, izračunani iz razmerja 1 pes = 296 mm.

Columella v svoji De re rustica opisuje tudi druge merske enote za ploščino, med njimi porca (180 × 30 rimskih čevljev = približno 473 m²), ki so jo uporabljali v Betiki, in galski candetum ali cadetum, ki je imel v mestu osnovo 100 čevljev, na podeželju pa 150 čevljev. Columella daje tudi uncijsko delitev jugeruma, ki jo je v naslednji tabeli prikazal neznan prevajalec Millarjeve izdaje iz leta 1745:

Uncijska delitev jugeruma
Rimska enota	Rimski kvadratni čevelj	Ulomljeni del jugeruma	Metrični ekvivalent	Opis
dimidium scrupulum	50	1⁄576	4,38 m²
scrupulum	100	1⁄288	8,76 m²
duo scrupula	200	1⁄144	17,5 m²
sextula	400	1⁄72	35,0 m²
sicilicus	600	1⁄48	52,6 m²
semiuncia	1200	1⁄24	105 m²
uncia	2400	1⁄12	210 m²
sextans	4800	1⁄6	421 m²
quadrans	7200	1⁄4	631 m²
triens	9600	1⁄3	841 m²
quincunx (kvinkus)	12000	5⁄12	1051 m²
semis	14400	1⁄2	1262 m²	= actus quadratus^[2]
septunx	16800	7⁄12	1472 m²
bes	19200	2⁄3	1682 m²
dodrans	21600	3⁄4	1893 m²
dextans	24000	5⁄6	2103 m²
deunx	26400	11⁄12	2313 m²
jugerum	28800	1	2523 m²
• Vsi podatki, razen posebej označenih, so iz Smith (1851).^[2] Metrični ekvivalenti so približni, izračunani iz razmerja 1 pes = 296 mm.

Prostornina

Prostorninske enote za tekočine in razsute snovi so temeljile na sekstariju. Ker se ni ohranil noben primerek standarda, strokovnjaki domnevajo, da je meril od 0,53 l^[9] do 0,58 l.^[10] Cardarellijeva vrednost je 0,54928 l.^[11]

Ker so Rimljani sekstarij definirali kot 1⁄48 kvadrantne amfore, ki je merila en kubični čevelj, je pri vrednosti 1 čevelj = 296 mm sekstarij meril približno 540,3 ml, kar se ujema s predpostavljeno vrednostjo.

Enote za tekočine

Rimski vrč, tako imenovana kvadrantna amfora, je merila en kubični čevelj. Manjši congius je meril pol kubičnega čevlja.

Antične rimske merske enote za tekočine
Rimska enota	Razmerje	Metrični ekvivalent	Opis
ligula	1⁄48 sekstarija	11,4 ml
cyathus	1⁄12 sekstarija	45 ml
acetabulum	1⁄8 sekstarija;	68 ml
quartarius	1⁄4 sekstarija	136 ml
hemina ali cotila	1⁄2 sekstarija	273 ml
sextarius		546 ml	1⁄6 kongija
congius	6 sekstarijev	3,27 l
urna	4 kongije	13,1 l
amphora	8 kongijev	26,2 l
culeus	160 kongijev	524 l
• Vsi podatki, razen posebej označenih, so iz Smith (1851).^[2] Metrični ekvivalenti so približni.

Enote za suhe snovi

Merske enote za suhe snovi
Rimska enota	Razmerje	Metrični ekvivalent	Opis
ligula	1⁄48 sekstarija	11,4 ml
cyathus	1⁄12 sekstarija	45 ml
acetabulum	1⁄8 sekstarija	68 ml
quartarius	1⁄4 sekstarija	136 ml
hemina ali cotila	1⁄2 sekstarija	273 ml
sextarius		546 ml	1⁄6 kongija
semimodius	8 sekstarija	4,36 l
modius	16 sekstarijev	8,73 l
• Vsi podatki, razen posebej označenih, so iz Smith (1851).^[2] Metrični ekvivalenti so približni.

Masa

Enote za maso so večinoma temeljile na faktorju 12. V Rimski republiki so se imena nekaterih enot za maso uporabljala tudi za poimenovanje kovancev, ki so imeli enake ulomljene vrednosti večjih osnovnih enot: libra za maso se je za kovance imenovala as. Sodobne ocene kažejo, da je libra tehtala 322 do 329 gramov. Njena trenutna splošno sprejeta vrednost je 5076 granov (zrn) ali 328,9 gramov.^[3]^[10]^[12]

Uncijalna delitev libre je bila:

Uncijalna delitev libre
Rimska enota	Slovensko ime	Razmerje	Metrični ekvivalent
uncia	rimska unča	1⁄12 libre	27,4 g
sescuncia ali sescunx		1⁄8 libre	41,1 g
sextans		1⁄6 libre	54,8 g
quadrans ali teruncius		1⁄4 libre	82,2 g
triens		1⁄3 libre	109,6 g
quincunx		5⁄12 libre	137,0 g
semis ali semissis		1⁄2 libre	164,5 g
septunx		7⁄12 libre	191,9 g
bes ali bessis		2⁄3 libre	219,3 g
dodrans		3⁄4 libre	246,7 g
dextans		5⁄6 libre	274,1 g
deunx		11⁄12 libre	301,5 g
as ali libra	rimski funt		328,9 g
• Vsi podatki, razen posebej označenih, so iz Smith (1851).^[2] Metrični ekvivalenti so približni, izračunani iz razmerja 1 libra = 328,9 g.

Delitev uncije:

Delitev uncije
Rimska enota	Slovensko ime	Razmerje	Metrični ekvivalent
siliqua		1⁄144 uncije	0,19 g
obolus		1⁄48 uncije	0,57 g
scrupulum		1⁄24 uncije	1,14 g
semisextula		1⁄12 uncije	2,28 g
sextula		1⁄6 uncije	4,57 g
sicilicius		1⁄4 uncije	6,85 g
duella		1⁄3 uncije	9,14 g
semuncia		1⁄2 uncije	13,7 g
uncia	rimska unča		27,4 g
• Vsi podatki, razen posebej označenih, so iz Smith (1851).^[2] Metrični ekvivalenti so približni, izračunani iz razmerja 1 libra = 328,9 g.

Čas

Leta

Rimljani so imeli zapleten koledar, katerega so leta 45 pr. n. št. zamenjali z julijanskim koledarjem. V julijanskem koledarju je imelo navadno leto 365 dni, prestopno leto pa 366 dni. Od leta 45 pr. n. št. do leta 1 n. št. so prestopna leta vrivali v nepravilnih intervalih, od leta 4. n. št. dalje pa so si prestopna leta sledila v pravilnih štiriletnih intervalih. Leta so številčili bolj redko in so jih namesto tega določali z imeni konzulov za tisto leto. Kadar so okoliščine zahtevale številko leta, so uporabljali grške olimpijade ali število let od ustanovitve Rima (ab urbe condita) leta 753 pr. n. št.. V srednjem veku so številčenje let spremenili v Anno Domini.

V večjem delu sodobnega sveta se uporablja gregorijanski koledar, ki se od julijanskega razlikuje po tem, da vsaka štiri stoletja preskoči tri prestopna leta, s čimer se bolj približa dolžini tropskega leta.

Teden

Rimljani so dneve združevali v osemdnevne cikle, imenovane nundina. Vsak osmi dan je bil semanji dan.

Astrologi so neodvisno od nundinae uporabljale sedemdnevni cikel, imenovan hebdomada, v katerem so posamezni dnevi predstavljali enega od sedmih klasičnih planetov. Prvi dan v tednu je bil Saturnov dan, kateremu so sledili Sončev, Lunin, Marsov, Merkurjev, Jupitrov in Venerin dan. Domneva se, da se je astrološki dan začel s sončnim vzhodom. Sedemdnevni koledar, ki se je začenjal v soboto zvečer, so uporabljali tudi Judje. Sedmi dan v tednu se je imenoval šabat, druge dneve v tednu pa so številčili. Izjema je bil petek, ki se je imenoval parasceve (priprava) ali šesti dan. Judovski dnevi so se začenjali s sončnim zahodom. Kristjani so privzeli judovski sedemdnevni teden. Prvi dan v tednu je bila Dominica ali Gospodov dan. Konstantin Veliki je v čast Neosvojenega sonca, varuha svoje družine, leta 321 nedeljo razglasil za dela prost dan, s čimer je v rimsko družbo uvedel sedemdnevni teden.

Ure

Rimljani so dan delili na dvanajst horae ali ure, ki so se začele šteti zjutraj in končale zvečer. Noč je bila razdeljena na štiri straže. Dolžne ur so bile odvisne od letnega časa: pozimi, ko je dan krajši, so bile krajše, poleti pa daljše. Straže so bile pozimi ustrezno daljše, poleti pa seveda krajše.

Astrologi so sončni dan delili na 24 enako dolgih ur, ki so postale osnova za srednjeveško uro in sodobni 24 urni srednji sončni dan.

Četudi so se ure šele v srednjem veku začele deliti na minute in sekunde, so antični astrologi imeli minuto, ki je bila enaka 1⁄60 dneva, in sekundo, ki je bila enaka 1⁄3600 dneva.

Sklici

↑ J. Greaves (1647), A discourse of the Romane foot and denarius; from whence, as from two principles, the measures and weights used by the ancients may be deduced, London, William Lee.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 ^2,4 ^2,5 ^2,6 ^2,7 ^2,8 W. Smith, C. Anthon (1851), A new classical dictionary of Greek and Roman biography, mythology, and geography, ki se delno sklicuje na Dictionary of Greek and Roman biography and mythology, New York, Harper & Bros, tabele na str. 1024–1030.
↑ ^3,0 ^3,1 W.L. Hosch, urednik (2010), The Britannica Guide to Numbers and Measurement, New York, Britannica Educational Publications, 1. izdaja, str. 206, ISBN 978-1-61530-108-9.
↑ Sextus Julius Frontinus, De aquis (O vodi), 1:24.
↑ A. Kamm (2008), The Romans: an introduction, Routledge, str. 144, ISBN 978-1-134-04799-4. Pridobljeno dne 10. decembra 2011.
↑ D. Mattingly (2008), An Imperial Possession: Britain in the Roman Empire, 54 BC – AD 409, Penguin, str. 146. ISBN 978-0-14-014822-0. Pridobljeno dne 10. decembra 2011.
↑ A. Goldsworthy (2008), Caesar: Life of a Colossus, Yale University Press, str. 210. ISBN 978-0-300-12689-1. Pridobljeno dne 10. decembra 2011.
↑ ^8,0 ^8,1 ^8,2 ^8,3 Lucius Junius Moderatus Columella (1745), L. Junius Moderatus Columella of Husbandry, London, A. Millar, XIV, 600, str. 208–216.
↑ Inc NetLibrary, Encyclopædia Britannica almanac 2008, str. 162, ISBN 978-1-59339-475-2. Pridobljeno 9. decembra 2011.
↑ ^10,0 ^10,1 R.E. Zupko (1977), British weights & measures: a history from antiquity to the seventeenth century, University of Wisconsin Press, str. 7. Pridobljeno 9. decembra 2011.
↑ F. Cardarelli, M.J. Shields, prevajalec (2003), Encyclopaedia of Scientific Units, Weights and Measures: Their SI Equivalences and Origins, London, Berlin, Heidelberg, Springer Verlag, 9781852336820, str. 74–75.
↑ F.G. Skinner (1967), Weights and measures: their ancient origins and their development in Great Britain up to A.D. 1855, H.M.S.O., str. 65. Pridobljeno dne 9. decembra 2011.

Viri

O.A.W. Dilke, Mathematik, Maße und Gewichte in der Antike, RUB 8687, Reclam, Stuttgart, 1991, ISBN 3-15-008687-6.
F. Hultsch, Griechische und römische Metrologie, 2. Izdaja, Weidmann, Berlin, 1882. Ponatis: Akademische Druck- und Verlags-Anstalt, Gradec, 1971, ISBN 978-1143275074.
F. Hultsch, Castrensis modius, Paulys Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft (RE), 3. zvezek, 2, Stuttgart, 1899, str. 1775–1776.
O. Klasing, Das Buch der Sammlungen, 6. izdaja, Bielefeld in Leipzig, 1906, Verlag Velhagen & Klasing.

[1] J. Greaves (1647), A discourse of the Romane foot and denarius; from whence, as from two principles, the measures and weights used by the ancients may be deduced, London, William Lee.

[Smith-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 ^2,4 ^2,5 ^2,6 ^2,7 ^2,8 W. Smith, C. Anthon (1851), A new classical dictionary of Greek and Roman biography, mythology, and geography, ki se delno sklicuje na Dictionary of Greek and Roman biography and mythology, New York, Harper & Bros, tabele na str. 1024–1030.

[Hosch-3] 3,0 ^3,1 W.L. Hosch, urednik (2010), The Britannica Guide to Numbers and Measurement, New York, Britannica Educational Publications, 1. izdaja, str. 206, ISBN 978-1-61530-108-9.

[4] Sextus Julius Frontinus, De aquis (O vodi), 1:24.

[5] A. Kamm (2008), The Romans: an introduction, Routledge, str. 144, ISBN 978-1-134-04799-4. Pridobljeno dne 10. decembra 2011.

[6] D. Mattingly (2008), An Imperial Possession: Britain in the Roman Empire, 54 BC – AD 409, Penguin, str. 146. ISBN 978-0-14-014822-0. Pridobljeno dne 10. decembra 2011.

[7] A. Goldsworthy (2008), Caesar: Life of a Colossus, Yale University Press, str. 210. ISBN 978-0-300-12689-1. Pridobljeno dne 10. decembra 2011.

[Millar-8] 8,0 ^8,1 ^8,2 ^8,3 Lucius Junius Moderatus Columella (1745), L. Junius Moderatus Columella of Husbandry, London, A. Millar, XIV, 600, str. 208–216.

[9] Inc NetLibrary, Encyclopædia Britannica almanac 2008, str. 162, ISBN 978-1-59339-475-2. Pridobljeno 9. decembra 2011.

[Zupko-10] 10,0 ^10,1 R.E. Zupko (1977), British weights & measures: a history from antiquity to the seventeenth century, University of Wisconsin Press, str. 7. Pridobljeno 9. decembra 2011.

[11] F. Cardarelli, M.J. Shields, prevajalec (2003), Encyclopaedia of Scientific Units, Weights and Measures: Their SI Equivalences and Origins, London, Berlin, Heidelberg, Springer Verlag, 9781852336820, str. 74–75.

[12] F.G. Skinner (1967), Weights and measures: their ancient origins and their development in Great Britain up to A.D. 1855, H.M.S.O., str. 65. Pridobljeno dne 9. decembra 2011.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]