Bitovnit

Bitovnit
Nekoliko zaobljen aluvialni kristal bitovnita iz rudnika Dorado, Chihuahua, Mehika; velikost 3,7 × 2 × 1,3 cm
Splošno
Kategorija	VIII. razred – Silikati, podrazred: tektosilikati, skupina: glinenci
Kemijska formula	(Ca,Na)[Al(Al,Si)Si2O8]
Strunzova klasifikacija	09.FA.35
Klasifikacija DANA	76.01.03.05
Kristalna simetrija	Triklinska pinakoidna 1, prostorska skupina C1
Osnovna celica	a = 8,178 Å, b = 12,870 Å, c = 14,187 Å, α = 93,5°, β = 115,9°, γ = 90,63°, Z = 8
Lastnosti
Molekulska masa	275,01 g/mol
Barva	Brezbarven, bela, siva
Kristalni habit	Običajno kot klavna masa ali zrna brez razvitih kristalnih površin v masivnih agregatih, redkeje tudi kristali, sploščeni na [010]
Kristalni sistem	Triklinski
Dvojčičenje	Običajno albitsko, lahko tudi karlovarsko, manebaško in bavensko
Razkolnost	Popolna na [001], dobra na [010], nepopolna na [110]
Lom	Neraven do školjkast
Žilavost	Krhek
Trdota	6 – 6,5
Sijaj	Steklast, na razkolih bisern
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren do prosojen
Specifična teža	2,72 – 2,74
Gostota	2,7 – 2,72 g/cm3, povprečna: 2,71 g/cm3
Optične lastnosti	Dvoosen (+/-)
Lomni količnik	nα = 1,563 – 1,572, nβ = 1,568 – 1,578, nγ = 1,573 – 1,583
Dvolomnost	δ = 0,010 – 0,011
Pleohroizem	Brezbarven
Kot 2V	Izmerjen: 86°, izračunan: 80° - 88°
Disperzija	Močna, r > v
Ultravijolična fluorescenca	Ne fluorescira
Diagnostične značilnosti	Videz, dvojčične raze, gostota, lomni količnik
Drugo	IMA ga ne priznava za samostojen mineral
Sinonim	Ab20, An80
Sklici

Bitovnit je precej redek mineral iz niza plagioklazov, ki tvorijo zvezen niz trdnih raztopin od čistega albita (NaAlSi₃O₈) do čistenga anortita (CaAl₂Si₂O₈). Bitovnit je po definiciji sestavljen iz 30-10 % albita in 70-90 % anortita, zato se ga običajno zapiše s splošno formulo (Ca,Na)[(Al,Si)₂Si₂O₈]. Plagioklazne glinence se brez kemijske analize lahko loči po njihovih lomnih količnikih in gostotah. Bitovnit tako kot drugi plagioklazi kristalizira v triklinskem kristalnem sistemu. Kristali so sive, bele ali slamnato rumene barve, lahko tudi brezbarvni.

Vsi plagioklazni glinenci se dvojčičijo po albitnem zakonu in tvorijo sklade dvojčkov, ki so debeli od nekaj odlomkov milimetra do nekaj milimetrov. Sloji na površini izgledajo kot raze, ki se v nasrotju s pravimi razami pojavljajo tudi na razkolnih ploskvah. Bitovnit se dvojčiči tudi po karlovarskem, manebaškem in bavenskem zakonu. Popolni dvojčki so kljub pogostemu dvojčičenju redki.

IMA ga na priznava kot samostojen mineral.

Nahajališča

Bitovnit iz Crystal Baya, Minnesota, ZDA

Bitovnit je kamninotvorni mineral, ki se pojavlja v bazičnih (mafičnih) magmatskih kamninah kot so gabro in anortoziti. Pojavlja se tudi v fenokristih in bazičnih vulkanskih kamninah. V metamorfnih kamninah je redek. Pogosto ga spremljajo pirokseni in olivin.

Mineral so prvič opisali leta 1835 in ga poimenovali po nahajališču Bytown (sedaj Ottawa) v Kanadi. Pojavlja se tudi drugod po Kanadi in v ZDA, na otoku Rùm (Škotska), v Angliji, na Norveškem, v Južni Afriki in zahodni Avstraliji.

Uporaba

Bitovnit se priložnostno uporablja v draguljarstvu. Barve variirajo od bele in slamnato rumene do svetlo rjave. Kamni iz Mehike se tržijo kot zlati sončni kamni, vendar se razlikujejo od pravih sončnih kamnov.

Viri

• Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.
• Paul Ramdohr; Hugo Strunz (1978). Klockmanns Lehrbuch der Mineralogie (16 izd.). Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart. ISBN 9783432829869.
• Walter Schumann: Edelsteine und Schmucksteine. 13. izdaja. BLV Verlags GmbH, 1976/1989, ISBN 3-405-16332-3.

Glej tudi

• Seznam mineralov