Cerkev sv. Vida, Ljubljana
| Cerkev sv. Vida | |
|---|---|
 | |
  Cerkev sv. Vida Lega v Ljubljani | |
| 46°5′49″N 14°27′58″E / 46.09694°N 14.46611°E | |
| Država | Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | Sveti Vid |
| Spletna stran | https://www.zupnija-sentvid.si/ |
| Zgodovina | |
| Zgrajena | 1795-1797 |
| Blagoslovljena | 16.6.1901 |
| Dogodki | po potresu 1895 porušen prezbiterij, 1897 izgradnja prečne ladje s kupolo in nov prezbiterij[1] |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | župnijska cerkev |
| Arhitekt | Joseph Hillebrandt; obnova po potresu 1895: H. Feblinger, Gradec |
| Konec gradnje | 1797 |
| Lastnosti | |
| Št. zvonikov | 1 |
| Zvonovi | 5 |
| Uprava | |
| Župnija | Ljubljana - Šentvid |
| Dekanija | Ljubljana - Šentvid |
| Nadškofija | Ljubljana |
Ljubljana - Cerkev sv. Vida v Šentvidu | |
| Lega | Mestna občina Ljubljana |
| RKD št. | 1997 (opis enote)[2] |
Cerkev sv. Vida je cerkev v ljubljanskem predelu Šentvid, na Prušnikovi ulici . Pripada rimskokatoliški Cerkvi in je župnijska cerkev Župnije Ljubljana - Šentvid. Enoladijska cerkev, predelana po potresu 1895, je v trenutni obliki vsaj četrta na tej lokaciji. Ima mogočen zvonik, tridelno vhodno lopo in kupolo z lanterno ter več kapelami. V cerkvi je krstni oltar, eno zadnjih del (pred 1955) arhitekta Jožeta Plečnika.
Izgradnja
[uredi | uredi kodo]Lokacija predromanske in romanske cerkve ni znana, za gotsko pa se domneva, da je stala na mestu današnje. Sedanjo cerkev so zgradili med leti 1795 in 1797. Po potresu 1895 so dogradili prečno ladjo, kupolo ter nov prezbiterij.
Notranjščina cerkve
[uredi | uredi kodo]Notranjost cerkev je leta 1914 poslikal slikar Anton Jebačin. Glavni oltar iz leta 1853 je izdelal Matej Tomc. V niši stoji kip sv. Vida, lebdečega na srebrni pari in obdanega z angelci. Slika iz leta 1796 je delo Leopolda Layerja. Tudi stranske oltarje so med leti 1853 in 1885 izdelali v Tomčevih delavnicah, slike pa je izdelal slikar Janez Wolf. Oltarji so posvečeni: Brezmadežni (1913, ob straneh sv. Ana in Joahim), svetemu Antonu Padovanskemu (okrog 1874, ob strani sv. Lucija in sv. Katarina), Svetemu Janezu Krstniku (1870, slika Janez Wolf, zraven še sv. Florijan in sv. Job), atika: sv. Zaharij, ter oltar, posvečen sv. Nikolaju (1870, Janez Wolf, poleg sv. Katarina in sv. Barbara). V atiki je upodobljeno mučeništvo sv. Andreja, delo Janeza Metzingerja. Leta 1955 so po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika postavili še oltar Kristusovega Vnebohoda (slikar Tone Kralj, 1935); oltar Snemanja s križa in odprtega groba pa je zasnoval domačin Tone Bitenc (1960, slika: Tone Kralj).
Orgle so iz leta 1915 iz delavnice Antona Derniča iz Radovljice, predelal Franc Jenko (1939).
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici in viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Benedik, Metod; Trunkelj, Franc (2012). Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi. Družina. str. 437/783 str. COBISS 261200640. ISBN 978-961-222-899-6.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1997«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Cerkev sv. Vida, Šentvid nad Ljubljano v Wikimedijini zbirki- Spletne strani župnije
- O župniji na straneh spletišča Družina
