Gabrov dedek
| Gabrov dedek | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Boletales (cevarji) |
| Družina: | Boletaceae (cevarke) |
| Rod: | Leccinellum (dedki) |
| Vrsta: | L. pseudoscabrum
|
| Dvočlensko ime | |
| Leccinellum pseudoscabrum (Kallenb.) Mikšík (2017)
| |
| Sinonimi | |
| |
Gabrov dedek (znanstveno ime Leccinellum pseudoscabrum) je gliva iz rodu dedkov (Leccinellum). V Sloveniji ima mnogo domačih imen, med katerimi so gabrovec, babica in gabrovček.
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Manjši od mnogih drugih dedov in turkov, premer klobuka se giblje med 4 in 9 cm, ko je popolnoma razširjen, ostane široko izbočen, namesto da bi se popolnoma sploščil. Površina je običajno nagubana in včasih razpokana. Ko je vlažna, je površina lepljiva ali rahlo mastna, posuši pa se v motno mat ali zelo fino koprenasto in rad razpoka. Barva je od rumenkasto rjave do olivno rumene ali olivno rjave.
Kremasto bele cevke se končajo s porami s premerom okoli 0,5 mm, ki so prav tako kremasto bele. Pore na pritisk počasi postanejo črnkaste.
Bet je visok od 4 do 12 cm in ima običajno v premeru od 0,8 do 1,2 cm. Proti vrhu se rahlo zoži. Ima belo ali bledo sivo površino, ki je blizu vrha prekrita z rumenkastimi luskami, proti dnišču pa postanejo rjave.
Meso klobuka postane na prerezu vinsko rdeče, v dnišču pa modrikasto. Mlade gobe imajo čvrsto meso, ki pa s starostjo postaja vse mehkejše in ga radi napadejo črvi. Nima posebnega vonja in okusa.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Je dokaj pogosta goba slovenskih gozdov, raste pa v skupinah pretežno pod gabri, po čemer je tudi dobil slovensko ime. Raje ima redke gozdove in gozdne obronke. Najdemo ga lahko tudi na travnikih in sicer od zgodnjega poletja do pozne jeseni.[2]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je okrasto rjav. Trosi so vretenaste oblike s stožčastim vrhom, gladki, neamiloidni in merijo 13–18,5 x 4–6 μm.[1]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]Gabrovega dedka je skoraj nemogoče zamenjati za kakšno strupeno gobo, lahko pa ga zamenjamo za kakšno drugo užitno vrsto iz rodu dedov ali dedkov.
- brezov ded (Leccinum scabrum) je večji, raste pod brezami in ima bolj rjav klobuk.
- beli ded (Leccinum holopus) je zelo svetle skoraj bele barve
- žlahtni dedek (Leccinellum crocipodium) je ves bolj ali manj rumeno obarvan
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Užiten. Uporablja se ga lahko za vse vrste gobjih jedi, zaradi črne barve in pogoste črvivosti pa ni preveč primeren za sušenje. Počrnevanje mesa lahko preprečimo tako, da ga takoj vržemo v vrelo osoljeno vodo.[2]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 »Leccinum pseudoscabrum, Hazel Bolete mushroom«. www.first-nature.com (v angleščini). Pridobljeno 9. januarja 2025.
- ↑ 2,0 2,1 »Leccinellum pseudoscabrum, gabrov dedek - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 9. januarja 2025.