Galin (general)
Galin | |
|---|---|
| Rojstvo | ni znano perzijska Armenija[d] |
| Smrt | 636 Kadisija |
| Pripadnost | Sasanidsko cesarstvo |
| Oboroženi konflikti | bitka pri Kaskarju bitka pri mostu bitka pri Kadisiji † |
Galin (arabsko جالينوس, latinizirano: Jālīnūs, tudi جالنوس Jālinūs ali جيلنوس, Jīlinūs,[1] armensko Գալինուս, Galin) je bil v 7. stoletju general Sasanidskega cesarstva. Bil je morda armenskega plemiškega porekla. Kot častnik je bil poveljnik cesarjeve telesne straže in čuvaj Kozrava II. po njegovi aretaciji. Med arabskim osvajanjem Sasanidskega cesarstva je bil eden od poveljujočih generalov. V bitki pri Kadisiji leta 636 je bil ubit.
Ozadje in identiteta
[uredi | uredi kodo]Domneva se, da je bil Galin kristjan, ki je imel poleg krščanskega tudi neznano perzijsko ime.[2] Po besedah Parvaneha Pouršariatija Galin najverjetneje ni bilo njegovo osebno ime, temveč naslov.[3] Po Pouršariatijevem mnenju je bil verjetno član ene od armenskih plemiških dinastij, ki so v tistem času igrale pomembno vlogo v Sasanidskem cesarstvu.[4] Galin je bil morda ista oseba kot armenski princ in general Mušeg III. Mamikonjan ali Gregor Sivnik, ki sta prav tako služila Sasanidom v začetku 7. stoletja in padla v bitki pri Kadisiji.[3]
Biografija
[uredi | uredi kodo]
Al-Tabari omenja Galina kot poveljnika straže, zadolžene za straženje Kozrava II. med njegovim zaprtjem leta 628. Pouršariati nakazuje, da bi to lahko bilo odraz vpletenost armenske frakcije v zaroto proti Kozravu II.,[4] čeprav je Kozrava strmoglavil in zaprl njegov sin Kavad II. Kozrava so kljub temu še vedno obravnavali kot monarha. Galin ga je celo nagovarjal s anōšag buwād (naj bo nesmrten).[5]
Abu Hanifa Dinavari omenja Galina kot poveljnika vladarjeve osebne straže, imenovane gyān-abespārān (tisti, ki žrtvujejo svoja življenja ali čete, ki iščejo smrt).[2] Kasneje sta Rostam Faruhzad in kraljica Boran poslala Galina na čelu vojske na pomoč Narsiju v bitki pri Kaskarju, a je prišel prepozno in Abu Ubajdovi muslimani so porazili Perzijce.[6] Po tem porazu je Rostam postavil Galina pod poveljstvo Bahmana Džadhujiha, ki je po al-Tabariju dobil ukaz, da Galina ubije, če mu bo v bitko ponovno spodletelo. Galin in Bahman sta nato v bitki pri mostu porazila Arabce.[7]
Galin je bil eden od sasanidskih poveljnikov v bitiki pri Kadisiji. Po al-Tabariju se je sasanidska vojska potem, ko je bil Rostam v bitki ubit, umaknile do al-Hararaha, kjer jih je arabska konjenica dohitela. Galin je bil v spopadu z Arabci ubit.[8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Ṭabarī 1999, str. 384, note 953.
- ↑ 2,0 2,1 Ṭabarī 1999, str. 384, op. 953.
- ↑ 3,0 3,1 Pourshariati 2008, str. 157, op. 846.
- ↑ 4,0 4,1 Pourshariati 2008, str. 157.
- ↑ Ṭabarī 1999, str. 384, op. 954.
- ↑ Pourshariati 2008, str. 213.
- ↑ Pourshariati 2008, str. ;216–217.
- ↑ Ṭabarī 1992, str. ;140–141.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Al-Ṭabarī (1999). The History of al-Ṭabarī, Volume V: The Sāsānids, the Byzantines, the Lakmids, and Yemen. Prevod C.E. Bosworth. Albany, NY: SUNY Press. ISBN 9780791443552.
- Al-Ṭabarī (1992). The History of al-Ṭabarī, Volume XII: The Battle of al-Qādisiyyah and the Conquest of Syria and Palestine. Prevod Yohanan Friedmann. Albany, NY: SUNY Press. ISBN 9780791407332.
- Pourshariati, Parvaneh (2008). Decline and Fall of the Sasanian Empire: The Sasanian-Parthian Confederacy and the Arab Conquest of Iran. London and New York: I.B. Tauris. ISBN 978-1-84511-645-3.