Grače, Beljak

Grače Gratschach
Mestni predel Katastrska občina Gratschach
Grače Geografska lega v Avstriji
46°38′24″N 13°53′24″E
Država	Avstrija
Dežela	Koroška
Okraj	Beljak
Občina	Beljak
Površina
• Skupno	12,26 km2
Prebivalstvo  (2024-01-01)
• Skupno	207
• Gostota	17 preb./km2
Časovni pasovi	UTC+1 (CET/CEST)
	UTC+2 (CET/CEST)
Avtomobilska oznaka	VI
Št. občine	20201
Št. naselja	02399
Št. katastrske občine	75415
Popisni okoliš/ -okraj	St. Andrä (20201 280)

kultno mesto v Gračah

cerkev v Gračah

Spolije na južni strani cerkve

Grače, nem. Gratschach, so tako mestni predel kot tudi katastrska občina znotraj mesta s statutom Beljak. Nekdanja gručasta vas leži med Vajškro in Osojskim jezerom, na vznožju zahodnega obronka Osojskih Tur pod razvalinami gradu Vajškra.

Zgodovina

Vas, ki se v listinah prvič pojavlja v letu 1163 je najdišče keltskih grobov. Pri Mihaelskem ribniku („Michaeler Teich“) se nahaja skupna elitnih gomilastih grobov iz starejše dobe halštatske kulture. Rimska cesta je peljala skozi kasnejšo vas. Spominska plošča lokalnega društva Landskron ( Vajškra) spominja na nad 2000 let staro kultno mesto blizu male cerkvice ter na to, da se je tod kopalo srebro ter da je še mnogo neodkritih rovov, ki so nekoč bili v lasti raznih gospod: Oglej, Bamberg, Salzburg, Salzburg in Passau ter drugih, kot Fuggerjev.

Vas je nekoč še pripadala robu slovenskega oz. kasneje dvojezičnega področja južne Koroške .

Podružnična cerkev sv. Filipa in Jakoba

Cerkev sv. Filipa in Jakoba, ki leži na vzhodnem robu naselja, je prvič omenjena v listini iz leta 1195/1196. Gre za cerkev v lasti samostana Osoje iz 12. stoletja, kar je še enkrat zapisano v koru z letnico 1512. Leta 1949 je bolo odkritih vrsto rimskih kamnov (t. i. spolija), ki so sedaj vgrajeni v zunanji zid cerkve. Leta 1987/89 je bila cerkev restavrirana in ob tem je prišlo tudi do izkopavanj.

Zunanjost

Stavba ima obliko male romanske cerkvice z nizkim korom, z lesenim vzhodnim strešnim stolpičem ter z ošiljeno kapo in lesenim nadstreškom na zahodu. Na južnem zidu in koru se nahajajo mala romanska okna. Streha je pokrita z lesenimi skodlami. Na južnem zunanjem zidu so vgrajeni številni rimski kamni z okraski: fragment pilastra, tritona (ki je bil pokvarjen šele v 2. polovici 20. stoletja odvandalov), friz z ornamentom, relief delfina ter fragment z vpraskano risbo jagnjeta z negotovo datitacijo.

• 
  „delfini“ iz Grač
• 
  „jagnje“ iz Grač
• 
  relief tritona iz Grač

Notranjost

Dvoranska ladja z lesenim stropom, polkrožni oporniki iz rimskih kamnov, kor z ravnim stropom. Zanimive freske iz leta 1606 z močnimi poznogotskimi elementi; na vzhodni strani kora sv. Rok in Boštjan med s stebri oblikovano arhitekturo, na levi strani slavoloka Ana samotretja, tu označena z letnico 1606, v medaljončkih pasijon in oznanjenje. V boku slavoloka sv. Jakob z romarjem, ki moli (upodobitev ustanovitelja?).

Stranski, nekoč glavni oltar v obliki retabljev z letnico 1653 s posebno upodobitev milostnega stola.

Posestvo Landskron (Vajškra)

Posestvo leži ob cesti Max Lauritsch-Straße, štev. 53-57 in je trinadstropno kubično poslopje s čopasto streho s kamnito vratno preklado iz 1. polovice 18. stoletja. Vrata v obzidju imajo zobčaste nadzidke.

• 
  Posestvo Landskron (Vajškra) v Gračah
• 
  Vrata v obzidju posestva Landskron (Vajškra)
• 
  informativna tabla posestva Landskron (Vajškra)

Literatura

• Österreichische Kunst-Topographie. I. Band: Herzogthum Karnten, Wien 1889, str. 79; v Commission bei Kubasta & Voigt, aus der K. K. Hof- und Staatsdruckerei.
• Gabrielle Russwurm-Biró; in sod. (2001). Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten (3 izd.). Dunaj : Schroll. COBISS 512358028. ISBN 3-7031-0712-X.
• Anton Melik: Slovenski alpski svet. Ljubljana, Slovenska matica, 1954.

Zunanji viri

• uradna domača stran mesta Beljak
• Beljaški pust
• Beljaški sejm