Grajena (potok)
| Grajena | |
|---|---|
| Lokacija | |
| Države | Slovenija |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | severno od vasi Vurberk 46°30′1.63″N 15°47′50.50″E / 46.5004528°N 15.7973611°E |
| ⁃ nadm. višina | 380 m |
| Izliv | v odvodni kanal na Ptuju 46°24′49.85″N 15°52′50.23″E / 46.4138472°N 15.8806194°E |
⁃ nadm. višina | 219 m |
| Dolžina | 14 km |
| Zunanje povezave | |
| Geopedia | Grajena |
Grajêna (tudi Grajenski potok)[1] je levi pritok Drave. Začne se v gozdnati grapi severno od Vurberka v jugozahodnem delu Slovenskih goric in teče po razmeroma široki dolini proti jugovzhodu skozi naselja Krčevina pri Vurbergu, Grajenščak in Grajena. V spodnjem toku teče skozi mesto Ptuj in se pod mostom na ptujski obvoznici izliva v odvodni kanal pod levim nasipom Ptujskega jezera, po katerem se skupaj z Rogoznico izliva v Dravo tik pod jezom pri Markovcih.
Dolinsko dno je bilo nekoč mestoma sicer mokrotno, vendar poseljeno s posamičnimi kmetijami, v spodnjem toku je bilo tudi nekaj večjih posestev ptujskih meščanov. Ob Grajeni in njenih pritokih je bilo več manjših kmečkih mlinov, v zgornjem toku so bili ribniki.[2] Tudi danes je dolina zaradi bližine Ptuja precej gosto poseljena, v spodnjem delu se je vanjo razširilo mesto Ptuj (mestni del Vičava). Večino dolinskega dna danes zavzemajo njive in intenzivni travniki.
Struga Grajene je v večjem delu ostala v bolj ali manj naravnem stanju, marsikje jo obdaja ozek pas grmovnega in drevesnega rastja. V spodnjem toku skozi Ptuj je povsem preoblikovana in so jo večkrat prestavljali; še v srednjem veku je »... tekla bliže Grajskemu griču in tik pod srednjeveškim mestom.«[3] Današnji potok teče skozi mesto deloma po ozkem betonskem koritu in mestoma tudi pod površjem.
Na zgornjem toku Grajene sta v gozdu dva ribnika, manjši ribnik je tudi na desnem pritoku izpod Vurberka, na levem pritoku izpod Mestnega Vrha je manjši Knezov ribnik s prireditvenim prostorom.
Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine. 1937. str. 499. COBISS 17618945.
- ↑ »Josephinische Landesaufnahme (1763–1787)«. Pridobljeno 4. januarja 2018.
- ↑ Horvat, Jana; Dolenc Vičič, Andreja (2010). Arheološka najdišča Ptuja: Rabelčja vas. Ljubljana: Založba ZRC. str. 25. COBISS 253335552. ISBN 978-961-254-237-5.