Velka (Drava, Košenjak)
za istoimenska vodotoka - desni pritok Drave glej Velka (Drava, Pohorje) in za pritok Pesnice Velka (Pesnica)
Velka | |
---|---|
Lokacija | |
Države | Slovenija |
Fizične lastnosti | |
Izvir | na vzhodnem pobočju Košenjaka 46°38′41.54″N 15°2′22.68″E / 46.6448722°N 15.0396333°E |
⁃ nadm. višina | 1410 m |
Izliv | v Dravo pod Dravogradom 46°36′14.29″N 15°4′46.36″E / 46.6039694°N 15.0795444°E |
⁃ nadm. višina | 331 m |
Dolžina | 7 km |
Zunanje povezave | |
Geopedia | Velka |
Vélka (starejše ime Velčki potok)[1] je levi pritok Drave s Košenjaka. Izvira visoko na vzhodnem pobočju pod najvišjim vrhom in teče po ozki grapi proti jugovzhodu in jugu ter se pod vasjo Velka izliva v Dravo. Celotna dolina je v metamorfnih kamninah (v zgornjem delu večinoma blestnik, v spodnjem kloritno-amfibolov skrilavec), v katerih so eksogeni procesi izoblikovali strma pobočja, razrezana z ozkimi in strmimi grapami.[2][3]
Dolina Velke (tudi Velški jarek) je ozka grapa z malo ravnega sveta v dolinskem dnu in večinoma pod gozdom; nekaj malega ravnega sveta je le v srednjem toku in tu je tudi nekaj samotnih domačij, ki pripadajo naselju Kozji Vrh nad Dravogradom.
V glavno dolino se z obeh strani stekajo številne kratke in strme grape, v celoti poraščene z gozdom. Ob izstopu v Dravsko dolino je potok nasul majhen, a izrazit vršaj, na katerem stoji manjša vas Vrata. Po dolini navzgor vodi lokalna cesta, ki povezuje tudi bližnje samotne kmetije na pobočjih.
V preteklosti je v dolini in ob izlivu potoka v Dravo delovalo več žag in mlinov.[4]
Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine. 1937. str. 149. COBISS 17618945.
- ↑ Osnovna geološka karta 1:100.000, list L 33-55 (Slovenj Gradec). Beograd: Zvezni geološki zavod. 1976. COBISS 40751872.
- ↑ Mioč, Pero (1978). Osnovna geološka karta 1:100.000, tolmač za list Slovenj Gradec. Beograd: Zvezni geološki zavod. str. 18–21. COBISS 33766701.
- ↑ »Josephinische Landesaufnahme (1763–1787)«. Pridobljeno 4. oktobra 2018.