Pojdi na vsebino

Herpesvirusi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Herpesvirusi

Razvrstitev virusov
Skupina: Skupina I (dsDNA)
Družina: Herpesviridae
Rodovi

Poddružina Alphaherpesvirinae
   Simplexvirus
   Varicellovirus
   Mardivirus
   Iltovirus
Poddružina Betaherpesvirinae
   Cytomegalovirus
   Muromegalovirus
   Roseolovirus
Poddružina Gammaherpesvirinae
   Lymphocryptovirus
   Rhadinovirus
Nerazvrščen
   Ictalurivirus

Herpesvirusi (znanstveno ime Herpesviridae) so velika družina virusov. Povročajo herpetične okužbe v obliki mehurčkov na sluznicah in koži ter druge bolezni. Gre za viruse, ki jih obdaja ikozaedrična beljakovinska ovojnica. Njihova dednina se nahaja v obliki dvoverižne DNK. Za vse herpesviruse je značilno, da po okužbi ostanejo v telesu dosmrtno. Praviloma mirujejo in ne povzročajo težav, v nekaterih primerih pa se lahko reaktivirajo, kar se kaže z izbruhom bolezni ali samo blažjih težav.

Vrste

[uredi | uredi kodo]

Poznanih je osem vrst herpesvirusov, ki so patogeni za človeka in jih imenujemo humani herpesvirusi ter oštevilčimo z ustreznim številom od 1 do 8. Razdeljeni so v 3 poddružine (herpesvirusi alfa, beta in gama). Posamezne vrste virusa povzročajo specifične bolezni.

Herpesvirusi alfa

[uredi | uredi kodo]

Za to poddružino sta značilna hitro podvojevanje in širok spekter gostiteljev. Nahajajo se v živčnih ganglijih gostiteljevega organizma.

Herpesvirusi beta

[uredi | uredi kodo]

Podvojujejo se počasi, imajo ozek spekter gostiteljev ter povzročajo močno povečanje okužene celice (citomegalijo).

Herpesvirusi gama

[uredi | uredi kodo]

Imajo zelo različen čas podvojevanja ter zelo ozek spekter gostiteljev. Povezujejo jih tudi z nastankom raka.