Pojdi na vsebino

Hunerik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hunerik
Hunerikov kovanec
Kralj Vandalov in Alanov
Vladanje477—484
PredhodnikGajserik
NaslednikGuntamund
Rojstvo411({{padleft:411|4|0}})
Smrt23. december 484 (star 73 let)
Kartagina, Vandalsko kraljestvo
ZakonecEvdokija
Potomci
OčeGajserik
Religijaarijanstvo

Hunerik ali Honerik (vandalsko Hûnarix, latinsko Hunirix, Hunericus) je bil od leta 477 do 484 kralj severnoafriškega Vandalskega kraljestva, * 411, † 23. december 484.

Bil je najstarejši sin svojega predhodnika, kralja Gajserika. Opustil je osvajalsko politiko svojega očeta in se osredotočil predvsem na notranje zadeve svojega kraljestva. Poročen je bil z Evdokijo, hčerko rimskega cesarja Valentinijana III. (vl. 425–455) in Licinije Evdoksije. Zakonca sta imela sina Hilderika.

Hunerik je bil prvi vandalski kralj, ki je uporabljal naslov kralj Vandalov in Alanov. Vandali so kljub njegovi umirjeni politiki ohranili svojo pomorsko moč in oblast na otokih v zahodnem Sredozemlju. V drugih državah Hunerik ni bil tako ugleden kralj kot njegov oče.

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]

Hunerik je bil sin kralja Gajserika. Ko je njegov oče leta 435 sklenil sporazum z rimskim cesarjem Valentinijanom III., je bil Hunerik kot talec poslan v Italijo. Po očetovi smrti 25. januarja 477 je postal kralj Vandalov. Po verskem prepričanju je bil arijanec, zato je njegovo vladavino zaznamovalo preganjanju katoliških kristjanov v njegovem kraljestvu. Poročen je bil z Evdokijo, hčerko cesarja Valentinijana III.[1]

Vladanje

[uredi | uredi kodo]

Hunerik je bil goreč privrženec arijanstva, vendar se je njegova vladavina začela s številnimi pozitivnimi potezami do lokalnega rimskega prebivalstva. Po obisku diplomatske delegacije Bizantinskega cesarstva je Hunerik vrnil lastnino, ki jo je njegov oče zaplenil kartaginskim trgovcem.[2] Prekinil je politiko preganjanja lokalnih katoličanov nicejske veroizpovedi in jim omogočil sinodo, na kateri so za novega škofa Kartagine izvolili Evgenija. Položaj je bil pred tem 24 let prazen.[3]

Kmalu po Evgenijevi posvetitvi je spremenil politiko in ponovno začel preganjati katoličane.[4] Poleg tega je poskušal doseči, da bi lastnino katoličanov zasegla država, vendar je to povzročilo preveč protestov bizantinskega cesarja. Namesto tega se je odločil, da bo katoličane pregnal v oddaljeno provinco. 1. februarja 484 je organiziral srečanje katoliških škofov z arijanskimi škofi in 24. februarja 484 katoliške škofe na silo odstranil iz njihovih položajev. Nekatere katoličane je pregnal na Korziko, nekaj pe jih je tudi usmrtil, med njimi nekdanjega prokonzula Viktorijana, Frumentija in druge bogate trgovce, ki niso hoteli postati arijanci.[5] Med izgnanci je bil Vigilij, škof Tapsusa, ki je objavil teološko razpravo proti arijanstvu. Poleg tega je Hunerik umoril številne člane vladajoče dinastije Hasdingov.[6] Preganjal je tudi manihejce.

Jan Luyken, 1685: Hunerikova smrt

Proti koncu njegove vladavine so se Mavri v gorovju Aurès v današnji Alžiriji uspešno uprli vandalski oblasti.[7]

Hunerika je po smrti nasledil njegov nečak Guntamund in vladal do leta 496. Grozna Hunerikova smrt "zaradi gnitja in množice črvov" je opisana v Historia persecutionis Africanae Provinciae, temporibus Genserici et Hunirici regum Wandalorum (Zgodovina preganjanje v Afriški provinci v časih Genzerika in Hunerika, kraljev Vandalov), ki jo je napisal njegov sodobnik Viktor iz Vite. Citirani del je bil verjetno dodan kasneje.[8]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑  Eden ali več predhodnih stavkov vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v javni domeni: Chisholm, Hugh, ur. (1911). »Hunneric«. Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 13 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 932.
  2. ↑ Malchus, fragment 13. Translated by C.D. Gordon, Age of Attila: Fifth Century Byzantium and the Barbarians (Ann Arbor: University of Michigan, 1966), str. 125f
  3. ↑ Victor of Vita, 2.3–6; prev. Victor of Vita: History of the Vandal Persecution. Prevod: Moorhead, John. Liverpool University Press. 1992. str. 25f. ISBN 0-85323-127-3. John Moorhead, Victor of Vita: History of the Vandal Persecution (Liverpool: University Press, 1992), str. 25f
  4. ↑ Victor of Vita, 2.23–46; translated by Moorhead, pp. 32–40
  5. ↑ »Saint Patrick's Church: Saints of March 23«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. junija 2017. Pridobljeno 8. marca 2012.
  6. ↑ Persecution of the Hasdingi: Victor of Vita, 2.12–17; translated by Moorhead, pp. 28–30. Persecution of the Manichaeans: Victor of Vita, 2.1–2; translated by Moorhead, str. 24
  7. ↑ Procopius, De Bellus III.8.5. Translated by H.B. Dewing, Procopius (Cambridge: Loeb Classical Library, 1979), vol. 2 str. 75
  8. ↑ Moorhead, Victor of Vita, str. xvi
Hunerik
Rojen: 411 Umrl: 23. december 484
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Gajserik 		Kralj Vandalov
477—484 		Naslednik: 
Guntamund
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hunerik&oldid=6307589«