Idrijalin
| Idrialin | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | IX. razred – Organske spojine, podrazred: ogljikovodiki |
| Kemijska formula | C22H14 |
| Strunzova klasifikacija | 10.BA.20 |
| Klasifikacija DANA | 50.03.08.01 |
| Kristalna simetrija | Ortorombska, prostorska skupina: Unk |
| Osnovna celica | a = 8,07 Å, b = 6,42 Å, c = 27,75 Å, Z = 4, V = 1437,71 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 278,35 g/mol |
| Barva | Zelenkasto rumena, svetlo rjava, brezbarvna |
| Kristalni habit | Ploščat |
| Kristalni sistem | Ortorombski |
| Razkolnost | Popolna na {001}, slaba na {100} |
| Lom | Školjkast |
| Trdota | 1,5 |
| Sijaj | Steklast do diamanten |
| Gostota | Izračunana: 1,29 g/cm3, izmerjena: 1,236 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (+) |
| Lomni količnik | nα= 1,557, nβ = 1,734, nγ = 2,07 |
| Pleohroizem | X = bledo rumen, Y = Z = rumen |
| Kot 2V | 84° |
| Ultravijolična fluorescenca | Kratkovalovna UV: modra, oranžna, rumena, zelenkasto bela, dolgovalovna UV: modra, oranžna, rumenkasto bela |
| Sklici | [1][2][3][4] |
| Glavne vrste | |
| Druga imena | Idrialit, kurtizit, picen, vnetljivi cinabatit |
Idrijalin ali idrialit je mehak mineralni vosek s kemijsko formulo C22H14, ki spremlja živosrebrovo rudo v idrijskem rudniku. Mineral je običajno zelenkasto rumene do svetlo rjave barve z modrikasto fluorescenco. Prvič je bil opisan leta 1832 na njegovem tipskem nahajališču v Idriji.[2] Zaradi ventljivosti so ga imenovali tudi "vnetljivi cinabarit".
Nahajališča
[uredi | uredi kodo]Idrijalin je po navadi pomešan z glino, piritom, kremenom in sadro, v idrijskem rudniku s cinabaritom, v Skaggs Springu pa z metacinabaritom, realgarjem in opalom. [1]
Razen v Idriji so mineral našli tudi v Provansalskih Alpah (Francija), v okolici Prešova (Slovaška), v vasi Olenevo (Zakarpatska oblast, Ukrajina), in na več nahajališčih v Kaliforniji (ZDA).