Janez Mejač (baletnik)
Janez Mejač | |
---|---|
Rojstvo | 30. maj 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (88 let) Mokronog |
Narodnost | Slovenec |
Državljanstvo | Slovenija SFRJ Kraljevina Jugoslavija |
Poklic | baletnik, koreograf |
Nagrade | Prešernova nagrada |
Članek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. Prosimo, pomagajte ga izboljšati z dodatnimi sklici na zanesljive vire. Vsa sporna vsebina, ki ni preverljiva, se sme kadar koli odstraniti. (Spoznajte kdaj in kako odstraniti to sporočilo) |
Janez Mejač [jánez mejáč], slovenski baletnik in koreograf, 30. maj 1936, Mokronog.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]V Ljubljani je končal gimnazijo in Srednjo baletno šolo. Bil je član ljubljanskega baleta od leta 1954. Sprva je nastopal v baletnem zboru, kasneje pa je postal prvi plesalec baleta. V sezoni 1965/66 je bil baletni solist v Stora Theatre v Göteborgu. Izpopolnjeval se je tudi v Franciji (Cannes).
V svoji karieri je oblikoval 84 solističnih baletnih vlog, postavil 62 koreografij v dramskih gledališčih in operi. Dvajset let je vodil baletno izobraževanje za mlade v Trstu, bil je predavatelj za odrski gib in zgodovinske plese na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V sezonah 1981-1984 in 1995-1998 je bil vodja ljubljanskega baleta. Upokojil se je leta 1987.
Priznanja in nagrade
[uredi | uredi kodo]Naziv vrhunski umetnik mu je tedanje ministrstvo za kulturo podelilo leta 1973, tri leta kasneje (1976) je prejel nagrado Prešernovega sklada za vlogo Razuzdanca v baletu Razuzdančeva usoda, leta 1979 je na 8. jugoslovanskem baletnem bienalu dobil priznanje za vlogo Ženina v baletu Vrag na vasi.
Slovenski gledališki muzej je leta 2005 njegovo umetniško in življenjsko pot predstavil z razstavo in izdajo knjige z naslovom Janez Mejač : Danseur noble.
13. februarja 2011 mu je Društvo baletnih umetnikov Slovenije podelilo strokovno nagrado Lydie Wisiakove, 11. julija 2011 je za vsestranski prispevek k slovenski baletni in gledališki umetnosti dobil Red za zasluge, leta 2018 pa je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.[1]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Šučur, Maja (16. januar 2018). »Prešernove nagrade: Posebno široko odprta vrata«. Dnevnik. Pridobljeno 11. februarja 2018.
Splošno | |
---|---|
Narodne knjižnice |
- Članki s hCards
- Članki, ki potrebujejo dodatne sklice
- Vsi članki, ki potrebujejo dodatne sklice
- Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih
- Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI
- Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF
- Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SI
- Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN
- Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF
- Vsi škrbinski članki
- Škrbine o umetnikih