Pojdi na vsebino

Marko Ivan Rupnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Marko Ivan Rupnik
Portret
Rojstvo28. november 1954({{padleft:1954|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1] (70 let)
Zadlog
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicpisatelj, teolog, umetnik, slikar, mozaičar, duhovnik

Marko Ivan Rupnik, slovenski duhovnik, teolog, mozaičar in slikar, nekdanji jezuit, * 28. november 1954, Zadlog.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Po končani osnovni šoli je šolanje nadaljeval v Malem semenišču v Vipavi. Leta 1973 je vstopil v Družbo Jezusovo. Po končanem noviciatu je v Ljubljani študiral filozofijo, potem pa se je leta 1977 vpisal na likovno akademijo v Rimu, kjer je nadaljeval s študijem slikarstva. Po diplomi leta 1981 je študiju slikarstva sledil študij teologije na Papeški univerzi Gregoriani v Rimu. Leta 1985 je bil v Kopru posvečen v duhovnika in istega leta začel specializacijo iz misiologije, prav tako na Gregoriani. Od leta 1987 do 1991 je pretežno živel v Gorici, v jezuitskem centru Stella Matutina, kjer je deloval predvsem med mladimi. Redno je sodeloval tudi s skupnostjo sester Loyola v Mengšu in bil njihov duhovni vodja.

Leta 1991 je bil poklican nazaj v Rim, kjer je postal direktor novoustanovljenega Centra Aletti leta 1995, ki se ukvarja z vprašanji vere in kulture v vzhodnoevropskih državah. Istega leta je pod mentorstvom in zaščito enega največjih strokovnjakov za vzhodno teologijo, p. Tomáša Špidlíka, dosegel doktorski naslov na Fakulteti za misiologijo na Gregoriani z disertacijo Teološko-misijonski pomen umetnosti v esejih Vjačeslava Ivanoviča Ivanova.

V letu 1992 je nastopil službo profesorja na Papeškem Vzhodnem inštitutu, na Papeški univerzi Gregoriani in na Papeškem bogoslužnem inštitutu sv. Anzelma. Predavanja in seminarje ima še na mnogih drugih evropskih akademskih inštitutih. Od leta 1995 vodi tudi Atelje duhovne umetnosti Centra Aletti.

Od leta 1999 je svetovalec Papeškega sveta za kulturo. Po mnenju teologa Ivana Štuheca je postal Rupnik najbolj vpliven redovnik slovenskega rodu v Vatikanu.

Pod njegovim vodstvom je Center Aletti izdelal veliko sodobnih mozaikov po vsej Evropi, pa tudi v Siriji in Združenih državah Amerike. Posebno odmevna sta bila nova mozaika v Fatimi (Portugalska) in Lurdu (Francija). Tudi v Sloveniji je bilo leta 2008 že več kot 12 njegovih mozaikov, pogosto z zlatimi ozadji in s figurami z velikimi očmi.

Postopek zaradi spolnih deliktov in izključitev iz reda

[uredi | uredi kodo]

1. decembra 2022 je vatikanska spletna stran Silere non possum[2] poročala, da je proti jezuitu potekal kanonični postopek, v katerem so ga nekatere njegove duhovne hčere obtožile psihološke, duhovne in fizične zlorabe. Ena je razmišljala celo o samomoru. Naslednji dan je Družba Jezusova izdala sporočilo, v katerem je potrdila, da je Dikasterij za nauk vere vodil postopek, ki se je zaključil z zastaranjem Rupnikovih očitanih zločinov. Objavila je tudi, da jezuita še vedno čakajo preventivni upravni ukrepi, kot je prepoved opravljanja zakramenta spovedi, duhovnega vodstva in spremljanja duhovnih vaj. Poleg tega se pater Rupnik ne sme udeleževati javnih dejavnosti brez dovoljenja svojega lokalnega predstojnika.[3] V ZDA so razmišljali celo o odstranitvi njegovih mozaikov, ki so nastali v obdobju njegovih duhovnih in fizičnih zlorab.

Junija 2023 ga je vrhovno vodstvo izključilo iz jezuitskega reda (mesec kasneje je izključitev postala dokončna) zaradi trdovratnega zavračanja zaobljube pokorščine, saj je zavrnil še zadnjo ponujeno priložnost misijonskega umika, že prej pa ni upošteval določenih omejitev (prepovedi maševanja, potovanja in javnega delovanja), kakor tudi zaobljube uboštva, saj ima njegovo zasebno mozaičarsko podjetje precejšnje dobičke.

V reviji Družina se moralni teolog I. Štuhec sprašuje: Poznamo več primerov karizmatičnih voditeljev po drugem vatikanskem koncilu, ki so bili prepoznani kot spolni delinkventi, vendar nobeden od njih ni imel tako velikega globalnega vpliva. Iz te perspektive je toliko bolj usodno, zakaj nihče ni zahteval razčiščenja konflikta med Rupnikom in sestrami skupnosti Loyola.

O zlorabah p. Rupnika sta na posebni tiskovni konferenci v Rimu februarja 2024 spregovorili dve nekdanji sestri skupnosti Loyola, Italijanka Gloria Branciani in Slovenka Mirjam Kovač. Izjavili sta, da je Rupnik izvajal spolno in psihično nasilje.

Mozaiki

[uredi | uredi kodo]

Nagrade in priznanja

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ BeWeb
  2. ↑ »Father Rupnik accused of psychological and physical violence. The silence of the Jesuits | Silere non possum«. silerenonpossum.it (v angleščini). 1. december 2022. Pridobljeno 7. decembra 2022.
  3. ↑ »Fr. Rupnik: the company of Jesus confirms what Silere non possum said | Silere non possum«. silerenonpossum.it (v angleščini). 5. december 2022. Pridobljeno 7. decembra 2022.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Marko Ivan Rupnik.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Marko_Ivan_Rupnik&oldid=6176058«