Kalicinit
| Kalicinit | |
|---|---|
| Splošno | |
| Kategorija | V. razred: Nitrati, karbonati in borati |
| Kemijska formula | kalijev hidrogenkarbonat, KHCO3 |
| Strunzova klasifikacija | 05.AA.20 (alkalijski karbonati) |
| Klasifikacija DANA | 13.01.02.01 (kisli karbonati) |
| Kristalna simetrija | monoklinska prizmatična, H.-M. simbol: 2/m,[1] prostorska skupina: P21/a[2] (Nr. 14) |
| Osnovna celica | a = 15,17 Å, b = 5,63 Å, c = 3,71 Å, β = 104,6°,[2] Z=1 [2] |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 100,12 g/mol |
| Barva | brezbarven, bel ali svetlo rumen |
| Kristalni habit | od finih kristalov do grobih skupkov |
| Kristalni sistem | monoklinski |
| Razkolnost | dobra po {100}, {001} in {101} |
| Trdota | 1-2[3] |
| Sijaj | moten |
| Barva črte | bela |
| Prozornost | prozoren |
| Gostota | 2,168 g/cm3 (izmerjena na sintetičnem kristalu) 2,15 g/cm3 (izračunana)[5] |
| Optične lastnosti | dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 1,380, nβ = 1,482, nγ = 1,578[4] |
| Dvolomnost | δ = 0,198[4] |
| Kot 2V | 81° (izmerjen) 82° (izračunan)[4] |
| Topnost | topen v vodi |
| Glavne vrste | |
| Druga imena | kalicin, kalicit |
Kalicinit je zelo redek karbonatni mineral s kemijsko formulo KHCO3 (kalijev hidrogenkarbonat). Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu.[2]
Doslej najdeni kalicinit ima obliko finih kristalov do grobih kristalnih skupkov. Čist mineral je brezbarven in prozoren ali zaradi večkratnega loma svetlobe v polikristalni strukturi bel. Primesi ga obarvajo svetlo rumeno.
Etimologija in zgodovina
[uredi | uredi kodo]Mineral je v bližini Chippisa v kantonu Valais, Švica, pod podrtim drevesom[4] leta 1865 odkril in opisal francoski kemik in mineralog Félix Pisani. Ugotovil je tudi njegovo kemijsko sestavo in ga po elementu kaliju imenoval kalicin. Njegovo ime se je v tujih jezikih kasneje spremenilo v kalicinit.
Nahajališča
[uredi | uredi kodo]Tipska lokacija kalicinita je Chippis v kantonu Valais, Švica. Odkrili so ga tudi v karbonatitnem kompleksu Saint-Honoré, Québec (Kanada), Hibinjskem gorovju na polotoku Kola (Ruska federacija), Medelpadu (Švedska), in Long Shopu, Virginija (Združene države Amerike).<mindat/>
Posebne lastnosti
[uredi | uredi kodo]Kalicinit je dobro topen v vodi, zato mora biti zaščiten pred vlago.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kalicinite Mineral Data.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 N. Strunz; E.H. Nickel (2001). Strunz Mineralogical Tables (9 izd.). Stuttgart : Schweizerbart, cop. COBISS 464222. ISBN 3-510-65188-X.
- ↑ S. Weiß. Das große Lapis Mineralienverzeichnis. Alle Mineralien von A – Z und ihre Eigenschaften. 5. dopolnjena izdaja. Weise, München, 2008. ISBN 978-3-921656-70-9.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 http://www.mindat.org/min-2305.html Kalicinite. mindat.org.
- ↑ J.W. Anthony, R.A. Bideaux, K.W. Bladh, M.C. Nichols (urednik). Kalicinite. Handbook of Mineralogy. Mineralogical Society of America, 2001.