Kalinit
| Kalinit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | Sulfatni minerali |
| Kemijska formula | KAl(SO4)2·11H2O |
| Strunzova klasifikacija | 7.CC.15 |
| Klasifikacija DANA | 29.5.4.2 |
| Kristalna simetrija | C2/c |
| Osnovna celica | a = 19,92(16) Å b = 9,27(3)Å c = 8,304(13) Å β = 98,79(19)°; Z = 4 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 456,37 g/mol |
| Barva | bela do bledo modra |
| Kristalni habit | vlaknat |
| Kristalni sistem | Monoklinski |
| Lom | školjkast |
| Trdota | 2 - 2,5 |
| Sijaj | steklast |
| Barva črte | bela |
| Prozornost | prozoren |
| Specifična teža | 1,75 (izmerjena) 2.0 (izračunana) |
| Optične lastnosti | dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 1,429-1,430 nβ = 1,452 nγ = 1,456-1,458 |
| Dvolomnost | ne |
| Kot 2V | 52° (izmerjen) 82° (izračunan) |
| Topnost | topen v vodi |
| Drugo | ne fluorescira, komaj zaznavno radioaktiven |
| Sklici | [1][2][3][4] |
Kalinit je kalijev aluminijev sulfatni mineral s kemijsko formulo KAl(SO4)2•11H2O. Je vlaknat monoklinski galun, različen od izometričnega kalijevega galuna z 12 molekulami kristalno vezane vode.[5] Opisali in poimenovali so ga leta 1868. Njegovo ime je izpeljano iz imena elementa kalija, izpeljanega iz arabskega izraza القَلْيَه al-qalyah (rastlinski pepel).
Predlog, da bi kalinit zbrisali s seznama mineralov, je Mednarodna mineraloška zveza zavrnila,[4] zato je še na seznamu priznanih mineralov. Mnogo starih vzorcev se je kasneje izkazalo za kalijev galun.[2]
Okolje
[uredi | uredi kodo]Kalinit je redek sekundarni mineral, ki nastaja v oksidiranih conah mineralnih depozitov kot poprh na skrilastem galunu, votlinah in vulkanskem sublimatu.[6] V Queteni, Čile, se pojavlja skupaj z jarozitom KFe3+3(SO4)2(OH)6 in bakrovim melanteritom (pisanit) (Fe2+,Cu2+)SO4•7H2O.[7]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Gaines in drugi (1997). Dana’s New Mineralogy. Wiley
- ↑ 2,0 2,1 Kalinite data in the Handbook of Mineralogy.
- ↑ Kalinite on Webmin
- ↑ 4,0 4,1 Kalinite on Mindat.
- ↑ American Mineralogist (1923) 8:15.
- ↑ American Mineralogist (1927) 12:14.
- ↑ American Mineralogist (1938) 23:721.