Pojdi na vsebino

Makedonci v Bolgariji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Makedonci Bolgarije ali
Pirinski Makedonci
Regije z večjim številom pripadnikov
Blagoevgradska oblast
in Sofija [1]
Jeziki
Bolgarščina in Makedonščina
Religija
Pravoslavci

Makedonci v Bolgariji ali Pirinski Makedonci so narodna manjšina, ki pretežno živi v Blagoevgradski oblasti (makedonsko:Pirinska Makedonija), ki je del Makedonske regije. V bolgarskem popisu prebivalstva iz leta 2001, se je 5,071 ljudi opredelilo za Makedonce.[3] Makedonci so trenutno nepriznana manjšina, kot narodna manjšina pa so bili priznani v letih 1947 do 1958. V tem obdobju je bolgarska vlada celo priznala makedonščino kot uradni jezik v Pirinski Makedoniji.[4][5] Trenutna Bolgarska oblast trdi, da je bilo prebivalstvo Pirinske Makedonije prisiljeno opredeliti se za Makedonce, ker je tako zahtevala Sovjetska zveza, prav tako Bolgarija ne priznava obstoja Makedoncev kot naroda, saj meni, da je to zgolj regionalna in ne nacionalna opredelitev.

==Od priznanja do zanikanja manjšine==

Članki iz serije o
Makedoncih
Kultura
Življenjski prostor


Ponarejevanje popisnih rezultatov

Po ustanovitvi države južnih slovanov (Jugoslavija), sta se Jugoslovanski predsednik, Josip Broz Tito in Bolgarski predsednik Georgi Dimitrov dogovarjala o vstopu Bolgarije v federativno Jugoslavijo, s čim bi bili vsi južni slovani združeni v eni državi. Predpogoj Jugoslavije je bil, priznavanje Makedoncev na ozemlju Pirinske Makedonije in priključitev te, k narodni republiki Makedoniji. Bolgarske oblasti so k temu privolile, in priznale Makedonce kot narod in makedonščino, kot jezik na območju Pirinske Makedonije. Ta pogoj je bil izpolnjen in tudi podpisan z Blejskim sporazumom, 1. Avgusta 1947. Novembra istega leta je Bolgarija potpisala sporazum o prijateljstvu z Jugoslavijo in sprejela učitelje iz Narodne republike Makedonije, ki bodo poučevali Makedonski jezik in zgodovino na območju Pirinske Makedonije.[6][7][8][9]

Na zasedanju Bolgarske Kumunistične zveze leta 1958, po smrti predsednika Dimitrova, pride do preobrata glede političnih vidikov, kjer zaključijo da Makedonci ne obstajajo in pravtako ne obstaja Makedonski jezik. Jezik je bil izobčen iz uporabe učitelji pa izgnani iz Bolgarije.[10] Od leta 1958, Bolgarija zanika obstoj Makedoncev in manjšine s tem imenom na njihovem ozemlju. V obdobju desetih let je število Makedoncev iz 178,862 ljudi padlo na 8,700 ljudi.[9][10]

  • Leta 1946 se je 169,544 ljudi, opredelilo za Makedonce. Od tega 160,541, ljudi iz Blagoevgradske regije.[11]
Narodnost Sandanski
(Sveti Vrač) 		% Petrič % Blagoevgrad
(Gorna Đumaja) 		% Razlog % Goce Delčev
(Nevrokop) 		% Skupaj %
Makedonci 41 247 82,5% 42 047 91% 24 169 47% 23 837 60% 29 251 45,1% 160 541 63,64%
Bolgari 7 600 15,1% 2 927 6,4% 24 825 48,3% 5 066 12,8% 14 007 21,5% 54 425 21,5%
Pomaki 55 0,% 35 0,1% 874 1,7% 9 786 24,6% 18 174 27,9% 28 924 3,03%
Narodnost Sandanski
(Sveti Vrač) 		% Petrič % Blagoevgrad
(Gorna Đumaja) 		% Razlog % Goce Delčev
(Nevrokop) 		% Skupaj %
Makedonci 55 373 89,5% 40 008 82,7% 30 561 52,2% 23 352 49,1% 29 586 45,8% 178 862 63,6%
Bolgari 4 630 7,5% 7 326 15,1% 25 492 43,5% 11 843 24,9% 11 675 18,1% 60 966 21,7%
Pomaki 19 0,0% 8 0,0% 911 1,6% 11 501 24,2% 20 266 31,4% 32 705 11,6%
SKUPAJ Bolgari Makedonci Turki Romi
7613109 6506541 187789 656052 197789
100% 85,47% 2,47% 8,62% 2,52%
  • Leta 1992 se je 10,803 ljudi.opredelilo za Makedonce, predsednik Bolgarskega Helsinškega komiteja navaja številko, 25,000.[14]
  • Rezultati popisa prebivalstva iz leta 2001,v Blagoevgradski regiji.[15].
Skupaj Bolgari Makedonci Ostali
341173 286491 3117 51565
100% 83.97% 0.91% 15.12%

Veroizpoved

[uredi | uredi kodo]

Veroizpoved Makedoncev v Bolgariji, je pravoslavje. Verniki koristijo usluge in cerkve bolgarske ekzarhije, saj makedonska cerkev nima predstavnika v Bolgariji. Nasplošno v Bolgariji prevladuje ateizem, zaradi strogega komunističnega sistema, ki je prepovedoval verizpoved, je v Bolgariji samo 800 duhovnikov.

Mediji in izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Leta 1947 je bil ustanovljen tiskani medij, Pirinski Vestnik in tiskarna, Makedonska Kniga . To je bil del ukrepov, ki naj bi predstavljali krepitev makedonščine in makedonske kulture. Oba sta bila zaradi političnih razlogov ukinjena leta 1958, po zamenjavi politične oblasti.[16][17] V začetku leta 1990, je bil ustanovljen novi časopis za makedonsko manjšino v Bolgariji, z imenom Narodna Volja . Sedež časopisa je v Blagoevgradu.

Makedoncem v Bolgariji ni omogočeno izobraževanje v maternem jeziku.

Kulturna in politična društva

[uredi | uredi kodo]

Politična stranka OMO - Ilinden Pirin (Združena Makedonska Organizacija), se predstavlja kot stranka, ki zastopa Makedonsko manjšino v republiki Bolgariji. Leta 2007, je bila sprejeta v članstvo Evropske svobodne alianse. Bolgarsko ustavno sodišče jo je 29. Februarja 2000, izključilo iz bolgarskega političnega sistema, kot domnevno seperatistično stranko, ki si prizadeva za odcepitev Blagovgradske regije.[18] 25. Novembra je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu obsodilo Bolgarijo zaradi kršenja pravic stranke in kršenja evropske konvencije o človekovih pravicah.[19][20]

Po padcu komunističnega sistema v Bolgariji, je bilo ustanovljenih veliko strank in društev:[14]

  • Neodvisno Makedonsko društvo - Ilinden,
  • Tradicionalno Makedonsko društvo - TMO,
  • Združenje za napredek Pirinske Makedonije,
  • Solidarnost borcev Pirinske Makedonije,
  • Združenje za razvoj Pirinskih Makedoncev,
  • Makedonska demokratska stranka - MDP,
  • Ljudska akademija Pirinske Makedonije

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 »Bulgarian 2001 census«. www.nsi.bg. Pridobljeno 18. aprila 2008.
  2. ↑ Center for Documentation and Information on Minorities in Europe — Southeast Europe (CEDIME-SE) - Macedonci Bolgarije
  3. ↑ Popis prebivalstva 2001
  4. ↑ Bugajski, Janusz. (1995) Ethnic Politics of Eastern Europe, (New York, London: The Center for Strategic and International Studies).
  5. ↑ Zang, Theodor (1991). “Selective Persecution of Macedonians in Bulgaria,” News from Helsinki Watch, No.2, 1991.
  6. ↑ Niel Simpson, Macedonia;Its Disputed History,Aristoc Press.1994
  7. ↑ Neil, Simpson (1994). Macedonia; Its disputed history. Aristoc Press. str. 89. ISBN 0646204629.
  8. ↑ Ramet, Pedro (1989). Religion and Nationalism in Soviet and East European Politics. Duke University Press. str. 374. ISBN 0822308916.
  9. ↑ 9,0 9,1 Dragan Taškovski, Od priznanja do zanikanja, Cankarjeva založba, 1971 Ljubljana
  10. ↑ 10,0 10,1 War Report, Sofia, Skopje, and the Macedonian Question, No.35, July/August - 1995.
  11. ↑ Hugh Poulton
  12. ↑ Bates, Daniel. 1994. “What’s in a Name: Minorities, Identity and Politics in Bulgaria,” Identities, Vol.1, No.2, May 1994.
  13. ↑ Creed, Gerald W. (1992). “The Ethnic Situation in Bulgaria,” Princeton Project of Ethnic Relations, Researches 1992, (Sofia: Club-90 Publishing House — in Bulgarian and in English).
  14. ↑ 14,0 14,1 »Center for Documentation and Information on Minorities in Europe - Southeast Europe (CEDIME-SE) - Macedonians of Bulgaria« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. julija 2006. Pridobljeno 29. septembra 2008.
  15. ↑ popis 2001
  16. ↑ Poulton, Hugh. (1995). Who Are the Macedonians? :107-108, (London: C. Hurst & Co.Ltd.).
  17. ↑ Pribichevich, Stoyan (1982). Macedonia: Its People and History, (University Park: Pennsylvania State University Press).
  18. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. aprila 2008. Pridobljeno 29. septembra 2008.
  19. ↑ »Obtožba Evropskega sodišča Bolgarije«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2007. Pridobljeno 29. septembra 2008.
  20. ↑ Dve ECHR obsodbe Bolgarije kršenja človekovih in strankarskih pravic
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Makedonci_v_Bolgariji&oldid=6272098«